Aaron Swartz (8.11.1986 – 11.1.2013)

Aaron Swartz (8.11.1986 – 11.1.2013)

Aaron Swartz, rojen 8. novembra 1986 in umrl 11. januarja 2013, je bil pri kljub mladosti že legenda v svetu informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Bil je eden izmed postavljalcev spletne strani Reddit, ki predstavlja mejnik na področju skupinskega zbiranja in vrednotenja informacij. Lastnoročno je razvil tehnologijo RSS feed, primer preproste, vendar robustne inovacije, ki jo danes koristijo mnoge spletne strani in končni uporabniki.  Predvsem pa je bil Aaron Swartz neutruden zagovornik odprtega in svobodnega interneta.

Zavzemanje za prost dostop do informacij je tisto, ki je privedlo do njegove prezgodnje smrti. Leta 2013 je pri 26 letih storil samomor, potem ko je potegnil iz baze akademskih člankov JSTOR za nekaj gigabajtov dokumentov. Zaradi tega dejanja in še preden bi jih kjerkoli objavil, se je soočil s pritiskom velikih založnikov in sodnim pregonom z možnostjo do 35 let zaporne kazni.

Po obsegu svojih monopolov in zagrizenosti za njihovo ohranjanje so veliki akademski založniki ter lastniki baz člankov, kot so Elsevier, Sage in Taylor & Francis, pravzaprav še mnogo hujši od svojih sovrstnikov v svetu zabavne industrije. Dostop do informacij zaračunavajo po tako visokih cenah, da si jih veliko univerz v času vse večjega klestenja sredstev za znanost ne more privoščiti. Nad cenami se pritožujejo celo tako bogate institucije, kot je ameriški Harvard. Po drugi strani publikacije, preden jih znanstvene in izobraževalne institucije odkupujejo nazaj po oderuških cenah, raziskovalci in predavatelji pišejo in recenzirajo zastonj ali pa morajo celo plačevati za lastne objave. K temu jih namreč silijo sistemi točkovanj, ki so v pogojih ostre medsebojne konkurence osnova za kakršnokoli napredovanje, kjerkoli v akademskem svetu. Raziskave in akademsko delo, ki so osnova za to produkcijo, pa je v največji meri financirano iz državnih proračunov, kar pomeni, da ga pravzaprav zagotavljamo davkoplačevalci. Gre za neverjetno obsežno industrijo parazitiranja zasebnega na javnem.

Točno zaradi takšnih primerov je Aaron Swartz zagovarjal načela prostega dostopa do informacij. Informacija je namreč tista dobrina, ki je lahko dostopna v neomejenih količinah. Imetnik informacije je ne bo s prenosom na drugega subjekta posedoval nič manj. Internet bi lahko bil prostor oblikovanja nove paradigme družbenega delovanja, ki ne bi temeljila na lastninskih razmerjih. Natanko to so imeli v mislih mnogi izmed pionirjev, ki so pred desetletji postavljali njegovo temeljno infrastrukturo. Dogaja se nasprotno: imetniki informacij se oklepajo njihove vezave na materialne nosilce, od tiskanih publikacij do CD-jev, saj prek tega obračunavajo vrednost. Spet drugi razvijajo pravno sporne precendense, kot so tehnologije za upravljanje z digitalnimi pravicami (DRM), ki nam možnost imeti informacijo v osebni lasti, sploh odrekajo. Tudi temeljna infrastuktura interneta je ogrožena, od pobude ACTA do prostotrgovinskih sporazumov ter z lobističnimi in zakonodajnimi napadi na načelo nevtralnosti spleta.

Informacijsko-komunikacijske tehnologije se razvijajo z eksponentno hitrostjo, vendar so s perspektive starosti človeške civilizacije še vedno mlada iznajdba. Ogroža jih nekaj stoletij star proces, ki ga poznamo še iz najzgodnejših dni rojstva kapitalističnih produkcijskih odnosov na kmetijah severne in zahodne Evrope: ograjevanje nekoč skupnih dobrin v zasebno last, okoli katerih se spletajo monopoli in vsiljujejo načela tržno posredovane konkurence.

Aaronovo delo nas navdaja k temu, da ponovno razmislimo o razmerju med intelektualno lastnino in dostopnostjo informacijskega bogastva družbe. S tem pa tudi pokažemo, da je sistem onkraj kapitalističnih produkcijskih odnosov v praksi možen in neprimerno boljši od tistega, ki želi iz interneta danes izgnati njegove vizionarje.

Comments are closed.