Anej Korsika – Država, partija in revolucija

Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in periferijo nas silijo, da na svoj položaj naposled pogledamo s treznimi očmi. Za meščansko družbo je v tem smislu značilna nenehna državljanska vojna, ki poteka v obliki razrednega boja. V času krize postane ta boj še vidnejši in neizprosnejši, razpadanje družbe v dva velika, nasproti si stoječa si razreda pa še hitrejše. Razred kapitalistov ima vse – medijsko, vojaško, in politično industrijo, torej celotno meščansko državo –, delavski razred pa nima ničesar. Vprašanje organiziranosti socialistične politike in delavskega razreda proti državi in skozi državo zato ni nekakšno tehnično vprašanje, temveč najpomembnejše teoretsko vprašanje našega časa. Šele z odgovarjanjem nanj se bo lahko realno obstoječa levica končno povzpela na raven zgodovinske naloge, ki leži pred njo. V nasprotju s tistimi, ki poudarjajo, da je danes nespametno in nevarno govoriti o revolucionarni družbeni preobrazbi (Janis Varoufakis) in da je treba z radikalnimi spremembami počakati na konec krize, bomo skupaj z Marxom poudarili, da je revolucija mogoča zgolj kot posledica krize in da v času splošne blaginje o njej ne more biti govora. Zato je danes nujno, da ponovno začnemo razmišljati o razmerju med državo, partijo in revolucijo.

K tej razpravi bomo pristopili z analizo oktobrske revolucije, in sicer zgodovinskih okoliščin, ki so do nje privedle, in teoretskih prispevkov njenih glavnih nosilcev, predvsem Vladimirja Iljiča Lenina. V nasprotju s tistimi tokovi sodobne levice, ki v partijski disciplini, demokratičnem centralizmu in drugih načelih, po katerih so delovali boljševiki, vidijo največje nevarnosti, bomo poudarili, da je za realno obstoječo levico še nevarnejše in še bolj lahkomiselno ignoriranje tega nadvse pomembnega dela zgodovine. Šele s temeljito analizo je namreč mogoče pokazati na realne omejitve tega projekta, ga na ta način okrepiti in prignati naprej.

Anej Korsika je član Delavsko-punkerske univerze in Iniciative za demokratični socializem.

Leave a Reply