Anže Dolinar: Planet opic – ključ za anatomijo opice

»Anatomija človeka je ključ za anatomijo opice. Nasprotno pa je mogoče pri podrejenih živalskih vrstah nakazovanja nečesa višjega razumeti samo, če to višje samo že poznamo.«
(Marx: Uvod k Očrtom)

»To suggest that we can learn anything about the simian nature from a study of man is sheer nonsense.«
(Dr. Zaius)

Planet of the Apes (1968) je filmska klasika, posneta na podlagi knjige Pierra Boulla La Planète des Singes in razširjena v relativno uspešno serijo filmov. Razloga za intrigantnost filmske uspešnice sta najmanj dva. Na prvem mestu je to ideja, da lahko preteklo vlada kot prihodnje. Gre za to, da nam lahko vlada nekaj, kar je bilo samo že prevladano v redu časa, in sicer po neki logični ter naravni nujnosti. Hkrati je prav tu potrebna pazljivost, saj ne gre zgolj za družbeno regresijo, za nekakšen zdrs v preteklost, temveč bolj za to, da se preteklo in arhaično pojavlja v obliki racionalne funkcionalnosti, da zaseda mesto razuma. Sosledje, o katerem govori Marx, ko pravi, da razvita oblika družbene formacije prepozna vse prejšnje kot logično napredovanje k njej sami, se tu prelomi.

Ta prelom, ki v takšni ali drugačni obliki prežema celotno serijo filmov Planeta opic, ustvarja nenehno tenzijo med preteklim in prihodnjim. Ta se v filmih manifestira skozi konflikt med ljudmi in opicami, kar je hkrati drugo ključno problemsko mesto. Gre za idejo, da smo na koncu dneva vsi enaki in da se lahko vsakršen konflikt premosti, če le sprejmemo liberalne premise enakosti. Kar je v kontekstu Planeta opic zanimivo, je seveda dejstvo, da nikoli nismo enaki, da je logika enakosti zlomljena že od samega začetka. Prav iz tega razloga in te tenzije so bili filmi vedno aktualni za interpretacije, ki so se osredotočale na politično represijo, suženjstvo in seveda raso. Ideja identitete je torej osnovni zastavitvi dala zagon, tisto, kar jo dela specifično, pa je, tako kot v prejšnjem primeru, njen temeljni neuspeh, neodpravljiva razlika, ki se, hote ali nehote, kaže ob vsakem poskusu vzpostavitve identitete političnega subjekta.

V predavanju bom skušal ti dve problemski mesti povezati s kritiko meščanske družbe v občem ter specifično zgodovinsko situacijo, v kateri se je znašla.

Comments are closed.