Bratko Kreft (11. 2. 1905 – 17. 6. 1996)

Bratko Kreft (11. 2. 1905 – 17. 6. 1996)

Na današnji dan leta 1905 se je rodil dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar, režiser Bratko Kreft. Študiral je slavistiko in primerjalno književnostjo z literarno teorijo na Dunaju in v Ljubljani ter doktoriral leta 1939. V avstrijski prestolnici, kjer je občasno obiskoval tudi predavanja iz dramaturgije, se je seznanil z Delavskim odrom in novimi režiserskimi smermi. Na Dunaju je med letoma 1924-25 delal v uredništvu glasila Kominterne in balkanskih komunističnih partij Fédération Balcanique.

Po vrnitvi v Ljubljano je po Kosovelovi smrti leta 1925 za nekaj časa prevzel urednikovanje Mladine, takratne družboslovne in literane revije. Pod okriljem Svobode, nekdanje socialdemokratske zveze kulturnih društev, je v začetku leta 1928 v Ljubljani ustanovil Delavski oder po vzoru dunajske izkušnje ter do leta 1930 na njem postavil nekaj odmevnih revolucionarno usmerjenih predstav. Kasneje je svoje delovanje usmeril v vode, ki so bile bližnje njegovi študijski smeri, in tako bil med letoma 1932 in 1935 urednik prve slovenske marksistične revije Književnost, sodeloval pa je tudi pri avantgardistični reviji Tank.

Po italijanski okupaciji Ljubljane je z dovoljenjem komunistične partije in osvobodilne fronte odšel v Rim, kjer je kot Turnerjev štipendist preučeval rusko literaturo, a so ga leta 1942 zaradi komunističnih prepričanj aretirali in pripeljali v ljubljanske zapore. Do konca vojne je ostal v hišnem priporu.

Po vojni se je vrnil na čelo Slovenskega narodnega gledališčaDrame, kjer je deloval že pred začetkom vojne kot dramaturg in kjer je ostal do svoje upokojitve. Njegove drame se večinoma uvrščajo v slog socialnega realizma in obravnavajo razredno problematiko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je od leta 1948, sočasno z načelovanjem Drami, tudi predaval novejšo rusko književnost.

Tudi po upokojitvi leta 1962 je ostal slavistično aktiven in bil član večih jugoslovanskih in mednarodnih slavističnih odborov ter komitejev, prispeval pa je tudi kar nekaj študij tako ruske kot slovenske književnosti.

Kar trikrat je za svoja dela prejel Prešernovo nagrado, nagrado Avnoj in bil redni član in tudi podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Comments are closed.