Catherine Samary – Od protislovij realsocializma do delavske politične ekonomije Pridobitve Jugoslavije

Catherine Samary – Od protislovij realsocializma do delavske politične ekonomije Pridobitve Jugoslavije

“V nasprotju z večino pristopov, ki na “realsocializem” gledajo kot na partikularen sistem, sem trdil […], da moramo nanj gledati kot na dejanski pojav, ki je vseboval več produkcijskih razmerij, t.j. da je ključno prepoznati obstoj spodbijane reprodukcije dveh različnih logik.” – Michael Lebowitz

Moja prva študija jugoslovanske izkušnje je bila doktorska disertacija leta 1988: “Les logiques contradictoires de l’accumulation yougoslave” (Nasprotujoče si logike jugoslovanske akumulacije), ki je bil izdana pod naslovom: “Le marché contre l’autogestion – l’expérience yougoslave” / The Market against self-managment – the Yugoslav experience”, La Brčche/Publisud, 1988). Gre za nadgradnjo pristopa Preobraženskega, po katerem socialistično prehodno družbo zaznamujeta dva nasprotujoča si “zakona”.
Svoje predavanje bom zastavila na podlagi tega ključnega metodološkega problema, ki si ga delim z Lebowitzovo analizo nasprotujočih si logik znotraj “realsocializma”. Z Lebowitzem se prav tako strinjam glede poudarka na samoorganizaciji delavstva, ki lahko razreši protislovje med družbenim razmerjem ‘dirigentov’ in ‘dirigiranih’.
Hkrati bom poudarila tudi razlike v odnosu do Lebowitza, in sicer na dveh točkah analize. Na eni strani bolj konkreten zgodovinski pristop, na drugi pa kompleksnejšo formulacijo nasprotujočih si logik v postkapitalistični prehodni družbi.
Na temelju vsega tega bom izpostavila potrebo po temeljnih teoretskih razlikah pri pojmovanju trga, zakona vrednosti in konceptov, ki so primerni za analizo ne-kapitalističnih družb.

Na podlagi Lebowitzevih konceptov bom omenjene razširitve vpeljala v :

  1. zgodovinski pristop skozi razpravo o tem, kaj je bila jugoslovanska “družbena pogodba”, ki je povezovala ‘dirigente’ (avantgardno partijo) in ‘dirigirane’; a tudi v razpravo o uporabnosti pojma »avantgardna partija«, v kolikor je ta zgodovinsko ustrezen.
  2. Potrebo po bolj kompleksnem pristopu h konfliktom bom ponazorila skozi razpravo o: a) različnih logikah upravljavcev (ki jih ne smemo zvesti na logike kapitala); b) birokratizaciji »avantgardne partije«, ki je ne smemo zreducirati na kapitalistično transformacijo; ter bolj obsežno skozi razpravo o c) nasprotjih med individualnimi (ali lokalnimi) interesi in potrebi po doslednem »socializiranem« projektu. Ta poudarek se precej navezuje na pomisleke, ki jih je o materialni spodbudi izrazil Che Guevara v »Broad Economic Debate«, ki je vključevala tudi Ernesta Mandela in Bruna Bettelheima.

Zaključila bom z nasprotovanjem redukciji omenjenih konfliktov na kapitalistične (realno obstoječe) logike in konceptualizaciji socializma kot homogene družbe brez notranjih konfliktov, ki ne upošteva organskih težav: delavske pravice in polna zaposlenost; individualni/lokalni interes in družbeno lastništvo; pomen samoodločbe v kontekstu multinacionalnega projekta ter potreba po določeni obliki denarja in trga, ki se razlikuje od funkcije denarja kot kapitala in posplošenega trga. To nas pripelje do zaključka o neustreznosti marksovskih konceptov, ki so bili razviti za kapitalistični produkcijski način.

Catherine Samary je doktorica ekonomije in upokojena profesorica na Univerzi Paris-Dauphine. Predava na Inštitutu za evropske študije (IEE) in na Univerzi Paris 8 St. Denis. Je raziskovalka, ki je specializirana za Balkan in Vzhodno Evropo, ukvarja pa se s področji zgodovine socializmov, krize in transformacij v kapitalistični globalizaciji ter evropskih integracij.
Je soustanoviteljica inštituta Espace Marx, čanica znanstvenega sveta ATTAC v Franciji in uredniškega odbora njihove revije »Les Possibles« ter sourednica Le Monde Diplomatique’s Atlas 2013 in sodelavka časopisa Le Monde Diplomatique. Deluje tudi kot aktivistka v večih mednarodnih mrežah in političnih organizacijah alternativne levice.
http://csamary.free.fr

Literatura za pripravo na razpravo:

Leave a Reply