Charles Fourier (7.4.1772 – 10.10.1837)

Charles Fourier (7.4.1772 – 10.10.1837)

Charles Fourier, eden izmed najvplivnejših utopičnih socialistov, je bil rojen 7.aprila 1772 v Besanconu v Franciji v trgovski družini. Kot mladenič se je želel vpisati v šolo za vojaškega inženirja, a mu te ambicije ni uspelo uresničiti, saj je lokalna šola za inženirje sprejemala le sinove plemičev. Fourier je kasneje dejal, da je za ta svoj neuspeh hvaležen, saj bi za študij in opravljanje poklica porabil preveč časa, ki ga je sicer lahko namenjal »pomoči človeštvu«.

Leta 1781 mu je umrl oče in mladi Fourier je podedoval 200.000 frankov. Ta zapuščina mu je omogočila potovanja, začetek pisanja in razvoj svojevrstnih pogledov na svet: te je izoblikoval skozi številne razprave z ljudmi, ki jih je kot trgovski potnik srečaval na svojih službenih potovanjih. Fourier je bil globoko razočaran nad svetom, v katerem je živel, zato je svoje življenje posvetil snovanju utopične družbe, v kateri bi bila nesoglasja, kaos in nered, ki so ga obkrožali, odpravljeni. Svojo družbeno teorijo je utemeljil na dveh vrednotah: skrbi za sočloveka in sodelovanju. Verjel je, da bi družba, osnovana na načelih harmoničnosti in sodelovanja, drastično izboljšala življenjski standard vseh njenih članov.

Sestavni del takšne družbe bi bile skupnosti, imenovane »falange«, ki bi se vzpostavile okrog gradbenih kompleksov, imenovanih falansterije (fr. Phalanstères). Natančneje bi šlo za štirinadstropne blokovske komplekse, v katerih bi najbogatejši člani družbe živeli v najvišjih nadstropjih, najrevnejši pa v najnižjih. Posameznikov premoženjski staž bi bil odvisen od poklica, ki ga opravlja, poklic pa bi izbral glede na lastne želje, zanimanja in denarne spodbude: dela, v katerih ljudje najmanj uživajo, bi bila najbolje plačana. V posamezno falango bi bilo združenih 300-400 družin, na ravni celotne družbe pa bi bile falange povezane v kongres falang, v katerem bi delegati in delegatke posameznih falang urejali skupne zadeve. Moški in ženske bi se v falange vključevali prostovoljno.

Eden izmed pomembnejših vidikov falang bi bila odprava razlikovanja po spolu. Fourier je namreč posebno pozornost posvečal ženski emancipaciji in se v zgodovino zapisal kot prvi, ki je uporabil izraz feminizem (1837). Ženske v falangah bi bile popolnoma enakopravne in spolno svobodne. Nasploh naj bi bilo življenje v falangah spolno emancipirano: Fourier se je zavzemal za svobodno spolnost in zagovarjal homoseksualnost.

Fourierjeve ideje so navdihnile številne utopične projekte v Franciji, ZDA in Angliji. Najbolj znana realno obstoječa falanga je bila imenovana »Utopija«, ustanovljena pa je blizu Ohia v ZDA. Čeprav so bile Fourierjeve ideje utopične družbe kratkožive, je njegova egalitarna in svobodnjaška misel pomembno prispevala k socialističnim, komunističnim in anarhističnim družbenim gibanjem 19. in 20. stoletja.

Comments are closed.