Dragan Nikčević: Teorije države in politične strategije skozi dolgo 20. stoletje

V predgovoru H kritiki politične ekonomije, pripravljalnem delu oziroma predhodniku Kapitala, je Marx razodel, da je načrtoval svoj veliki podvig v nič manj kot šestih zvezkih, ki naj bi pokrili naslednje teme: kapital, zemljiška lastnina in mezdno delo ter država, zunanja trgovina in svetovni trg. To, kar dandanes (po zaslugi Engelsovih uredniških intervencij) poznamo kot trojico zvezkov Kapitala, okvirno pokriva prvo polovico načrtovanega. Tako je po avtorjevi smrti leta 1883 padlo na ramena tistih, ki so se oklicali za njegove naslednike, da nadaljujejo delo in razvijejo še marksovsko teorijo države in mednarodnega trga.
Nalogo so prevzeli v dobi, ki jo zaznamujejo trije veliki Dogodki: 1914, 1917 in 1929. Če kdaj, je natanko v tem času zares kazalo, da se obstoječi družbeni red približuje koncu, in zgodnje teorije preveva prav to pričakovanje. Nekje v medvojnem obdobju ali najpozneje ob koncu druge svetovne vojne je sledilo spoznanje o preuranjenosti tega pričakovanja. To je bil trenutek, ko je institucija države zasedla osrednje mesto tako v teoretskih razlagah kot v političnih strategijah sodobnikov, ki so poskušali na novo interpretirati (pa tudi spremeniti) svet okoli sebe.
Preplet prvega in drugega, teorije in politike, je v naslednjih desetletjih še naprej ostal neločljiv in nam nenazadnje tudi pomaga razumeti, zakaj diskusije o formi in funkciji države po svojem vrhuncu v sedemdesetih tako sunkovito zamrejo. Doumeti teoretske analize in politične strategije tako predpostavlja svojevrstno triangulacijo: politične razmere nam pomagajo razumeti teorije svojega dne in, obratno, vsakokratna teoretska razmišljanja nam lahko povedo ogromno o dolgem 20. stoletju samem.
Na ta način se želimo skozi predavanje lotiti postopka, ki ga je zagovarjal že mladi Marx, še v času, ko je skozi kritiko Heglove filozofije pravice prvič trčil ob državo: obstaja namreč razlika med vulgarno in dogmatsko kritiko, ki preprosto napade predmet obravnave, ter resnično filozofsko kritiko, ki ne razkriva zgolj kontradikcij obravnavanega, temveč se jih potrudi tudi razumeti in razložiti njihov izvor.

Dragan Nikčević je študent sociologije kulture in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter član programskega odbora Inštituta za delavske študije. Medtem ko v akademski hierarhiji ne napreduje, se rad ukvarja s teorijami države, zgodovino 19. in 20. stoletja ter študijami nacije in nacionalizmov.

Leave a Reply