Dražgoška bitka (9.1. – 11.1.1942)

Dražgoška bitka (9.1. – 11.1.1942)

Dražgoška bitka je potekala od 9. do 11. januarja 1942 med Cankarjevim bataljonom, ki je takrat štel okoli dvesto borcev, in nemškimi policijskimi silami, ki so v ofenzivni operaciji proti gorenjskim partizanom skoncentrirale med 2500 in 3000 mož. Po večdnevni junaški obrambi se je Cankarjev bataljon umaknil na Jelovico, kjer se je razdelil na večje število čet, ki so potem več tednov bile hude boje z nemški zasledovalci in utrpele težke izgube. V dražgoški bitki je padlo devet partizanov in 27 nemških policistov. Okupator je po bitki požgal vas, pomoril 41 prebivalcev, ostale pa odpeljal.

Dražgoška bitka je pomenila vrh decembrske vstaje na Gorenjskem, v kateri je med partizane na tem področju odšlo 665 novih borcev, med katerimi je bilo 365 delavcev in 175 kmetov. V vsem letu 1941 je na Slovenskem odšlo v partizane okoli 2100 ljudi; januarja 1942, tj. pred spomladanskim poletom osvobodilnega gibanja, pa je število borcev upadlo na vsega nekajsto. Decembrska gorenjska vstaja sicer ni bila uspešna, saj je potekala na treh ločenih predelih Gorenjske (Poljanska dolina, bohinjski kot in jeseniški kot), za težko oviro pa se je pokazala tudi zelo huda zima, za katero takratno partizansko gibanje ni bilo ustrezno opremljeno. Kljub temu je gorenjska vstaja dosegla, da je okupator evakuiral 23 orožniških postojank, kar je pomembno prispevalo k zamiku prisilne nemške mobilizacije na tem področju. Prav tako si je partizansko gibanje pridobilo dragocene vojaške izkušnje, zlasti pri taktiki pozicijskega spopada in razpršitvi večje vojaške formacije (bataljona) na gibljivejše enote (čete). Uspešno je bilo tudi politično delo, saj so aktivisti za partizane pridobili tako delavce kakor kmete.

Leave a Reply