Edvard Kardelj (27.1.1910 – 10.2.1979)

Edvard Kardelj (27.1.1910 – 10.2.1979)

Edvard Kardelj se je rodil 27. januarja 1910 v Ljubljani. Pri 16 letih se je včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov in dve leti kasneje postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Leta 1930 je bil aretiran zaradi delovanja v takrat prepovedani KPJ in obsojen na dve leti v strogem zaporu. Po izpustitvi je kot član Pokrajinskega komiteja KPJ razvijal in usmerjal komunistično gibanje v Sloveniji.

Leta 1934 je odšel v Sovjetsko zvezo in ob vrnitvi leta 1937 bil med ustanovitelji Komunistične partije Slovenije na Čebinah, kjer je prebral manifest Delavci, Delavno ljudstvo, Slovenci! Kot član ožjega vodstva CK KPJ je sodeloval na vseh partijskih posvetovanjih tistega časa in prispeval dragocen delež k njeni rasti. Junija 1938 ga je policija ponovno za 6 mesecev zaprla. Februarja 1940 se je skupaj z ženo Pepco umaknil v ilegalo in živel večinoma v Zagrebu, kjer je deloval kot član političnega sekretariata CK KPJ. Od Titovega prihoda na čelo KPJ je bil med njegovimi najtesnejšimi sodelavci.

Kardelj je bil eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte (OF) leta 1941. Med drugo svetovno vojno je bil mnogo na poti, a ves čas povezan s slovenskim narodnoosvobodilnim bojem (NOB) in usmerjal njegovo delovanje, zlasti v zadnjem obdobju vojne.

Takoj po koncu vojne se je Kardelj osredotočil na priznavanje in uveljavljanje nove federativne države in njenih pravičnih mej ter je imel osrednjo vlogo v razvoju jugoslovanskega ustavnega sistema. Ukvarjal se je s snovanjem povojne kmetijske politike, s poudarkom na kmetijskem zadružništvu in podružbljanju kmetijske proizvodnje, z vprašanji gospodarjenja s prostorom, stanovanjsko in komunalno politiko, s trgom in ekonomsko stimulacijo zaposlenih, z gospodarske reformo, s skupščinskim volilnim sistemom, z vlogo zvezne skupščine, predsedstev federacije, republik in pokrajin, razvijal ideje o lokalni samoupravi, vlogi občine, stanovanjskih in pozneje krajevnih skupnosti, o javnih službah oz. družbenih dejavnostih ter oblikoval zamisel o komunalnem sistemu.

Posvečal se je problemom družbene reprodukcije, oblikovanju in delitvi dobička in odnosom v združenem delu. Eden izmed njegovih največjih prispevkov je zamisel delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. Zavzemal se je za razvoj gospodarskega sistema, ki izhaja iz delavca v proizvodnem procesu in njegovih interesov ter temelji na združevanju dela, uporabi in razpolaganju z družbenim kapitalom in delom.

Kardelj je bil eden od tvorcev zamisli in politike neuvrščenosti, ki je predstavljala realno alternativo uveljavljanja in povezovanja za mnoge neblokovsko usmerjene države.

V SFRJ je imel opravljal številne pomembne družbene in politične funkcije, med drugim je bil podpredsednik vlade FLRJ, zunanji minister Jugoslavije, generalni sekretar predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije, prvi predsednik Zveze borcev Jugoslavije, predsednik skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja, član sveta federacije in prejel za svoje delo številna jugoslovanska in tuja odlikovanja. Od leta njegove smrti leta 1979 do leta 1990 je njegovo ime nosila tudi Univerza v Ljubljani.

Leave a Reply