Ellen Meiksins Wood (12.4.1942 – 14.1.2016)

Ellen Meiksins Wood (12.4.1942 – 14.1.2016)

Ellen Meiksins Wood (12. aprila 1942 – 14. januar 2016) je ena največjih sodobnih marksistk s področja politične teorije, historične sociologije in zgodovine politične misli. Wood je avtorica številnih knjig in člankov o antični Grčiji, razvoju kapitalizma, imperializmu in nacionalni državi, ter zgodnjemoderni in sodobni družbeni teoriji (predvsem marksizmu in postmarksizmu). Skupaj z Robertom Brennerjem in nekaterimi svojimi študenti (predvsem z Georgeom Comninelom in Colinom Mooersom) je utemeljila t. i. politični marksizem, ki se je tekom osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja razširil iz historične sociologije in politične teorije med drugimi tudi na področje mednarodnih odnosov (Hannes Lacher, Benno Teschke), tako da danes tvori pomembno paradigmo v mednarodni historični sociologiji.

Izraz »politični marksizem« je Wood posvojila leta 1981, skoval pa ga je Brennerjev kritik Guy Bois, ki je Brennerjevi marksistični teoriji zgodovine zaradi domnevno pretiranega poudarjanja vloge razrednega boja očital voluntarizem. Boisov očitek je bil, da Brenner v svojih analizah pretirano poudarja vlogo družbenih in političnih dejavnikov (tj. razredni boj) ter s tem zanemarja ekonomske dejavnike (tj. produkcijski način in mehanizem presežne vrednosti). Wood je v svojem zagovoru Brennerja prevzela ta sicer nenaklonjeno uporabljeni izraz, a je obenem zavrnila Boisov očitek voluntarizma in celo pokazala, da Bois sam na precej nepremišljen, webrovski način rigidno ločuje med družbenim oziroma političnim na eni strani in ekonomskim na drugi.

Analitična moč historičnega materializma je po Wood ravno v tem, da v ekonomskih mehanizmih, kot je denimo črpanje presežne vrednosti ali produkcijski način, obenem vedno vidi tudi družbene oziroma politične razsežnosti, zato je izraz politični marksizem pravzaprav povsem primeren. Produkcijski način in mehanizem presežne vrednosti sta ravno toliko »družbena mehanizma«, kot je razredni boj. Poleg tega je Boisov očitek voluntarizma neutemeljen tudi zato, ker je razmerje moči v razrednem boju vselej sámo pogojeno z različnimi dejavniki, kot so razporeditev lastninskih odnosov, ekonomske, demografske ali ekološke krize, ipd. Brennerjevo sklicevanje na različne stopnje znotrajrazredne solidarnosti in moči bi bilo voluntaristično samo, če teh stopenj ne bi bil zmožen pojasniti s sklicevanjem na omenjene strukturne dejavnike, vendar pa je ravno to ena ključnih odlik Brennerjeve analize.

Politični marksizem je danes verjetno najbolj poznan zato, ker v nasprotju z marsikatero (marksistično ali nemarksistično) vejo historične sociologije vztraja, da kapitalizem nima veliko skupnega s predkapitalističnimi trgi, mesti in buržoazijo. Kapitalizem se ni neizbežno in neučakano skrival v porah fevdalnih družb, marveč je nastal nenačrtovano in sprva samo v eni družbi – na angleškem podeželju, kjer so bili fevdalni lastninski odnosi v primerjavi s fevdalnimi odnosi v kontinentalni Evropi razporejeni na neobičajen način. Angleški kapitalizem, ki se je nato razširil po svetu šele v 19. stoletju prek geopolitičnih mehanizmov in s pomočjo cele vrste »revolucij od zgoraj«, je izvorno nastal kot nepredvidena in zelo nenavadna posledica angleških razrednih bojev med fevdalnimi gospodi in kmeti, ki so se zaostrili v času vseevropske ekološko-demografske krize v 14. in 15. stoletju in ki jih je pogojeval angleški sistem precej centraliziranih fevdalnih lastninskih odnosov. Politični marksizem je neteleološki in nedeterministični marksizem, ki prevrača mnogo ustaljenih marksističnih idej: od teze o premočrtnem zgodovinskem razvoju prek ideje o nadzgodovinskem protislovju med produkcijskimi odnosi in produktivnimi silami do pojma buržoaznih revolucij.

Ellen Meiksins Wood je avtorica mnogo knjig in člankov, katerih teoretske poante in analitični slog pisanja bi danes presenetili marsikoga. Spodaj jih navajamo samo za vzorec:

Capitalism’s Gravediggers (2014) je članek, ki kratko povzema njen politični marksizem.

The Origin of Capitalism (1999/2002) je verjetno njeno najbolj poznano delo, v katerem (kritično) predstavi zgodovinsko razpravo o tranziciji v kapitalizem, ki je v 20. stoletju potekala med marksističnimi zgodovinarji in ekonomisti, in jo nadgradi s svojim teoretsko-empiričnim pogledom.

Democracy Against Capitalism (1995) je zbirka več njenih člankov in esejev, v katerih konstruktivno kritizira ortodoksnejše različice historičnega materializma in postmodernistično sociologijo ter polaga temelje novega, sodobnega historičnega materializma.

The Pristine Culture of Capitalism (1991) je eno prvih knjižnih del, v katerih je Wood na dolgo predstavila svojo kritiko t. i. buržoazne paradigme v (marksistični in nemarksistični) historični sociologiji in raziskala posebnost angleške države v primerjavi s kontinentalnimi državami, ki so v zgodnji moderni še temeljile na predkapitalističnih lastninskih odnosih.

The Retreat from Class (1986) je izvrstna, izrazito podrobna in vseobsegajoča kritika poststrukturalističnega obrata v marksizmu, kakršen je razviden zlasti v delih Ernesta Laclaua, Chantal Mouffe in Garetha Stedmana Jonesa.

The Separation of the Economic and the Political in Capitalism (1981) je njen najvplivnejši zgodnji članek iz New Left Review, v katerem razloži, zakaj in na kakšen način sta ekonomsko in politično ločena v kapitalizmu ter kakšne so implikacije tega dejstva.

Comments are closed.