Ko gre za mišljenje države, strogo ločevanje med intelektualno zgodovino teorij države na eni strani in objektivno-materialistično zgodovino nastanka države na drugi v bistvenem oziru ni smiselno. Upoštevati je treba ravno to, da je bil zgodovinski nastop države v njeni moderni pojavni obliki bistveno zvezan z udejanjenjem velikega razsvetljeskega projekta, s katerim naj bi se ljudstva in nasploh Človek osvobodili podrejenosti tujim silam in avtoritetam in naposled zaživeli svobodno in avtonomno v transparentnem odnosu do sebe. Država je vedno že bila mišljena. To vprašanje možnosti racionalne utemeljenosti oblasti tako opredeljuje tradicijo novoveške politične misli, kulminacijo katere lahko nemara vidimo v Rousseauju. Kar temu sledi, je slavni moment udejanjenja te misli v zgodovini v dogodku francoske revolucije, ki ne le zaznamuje, temveč zares vzpostavi moderno dobo, in sicer na način, da ravno pušča odprta vprašanja o svoji uspešnosti oziroma dovršenosti.
Toda ta etapa klasične politične misli se zares sklene šele na drugi strani revolucije, s Heglom - in njegov odnos do revolucije je značilno dvoznačen. Po eni strani je vsa njegova filozofija - kar je tudi eksplicitno priznaval - pogojena s (post)revolucionarno situacijo, v kateri je nastajala in vsekakor bi se strinjal s tezo, da se je idejna revolucija nemške klasične filozofije lahko zgodila zaradi francoske politične (ne pa namesto nje, kot njena bolj civilizirana in nenasilna različica, kar bi bila reakcionarnejša različica tega nemškega mita). Po drugi strani je razmeroma kmalu artikuliral nedvoumno, imanentno kritiko ravolucionarnega dogajanja v Franciji; zatrdil je nujnost revolucije, toda tudi nujnost njenega neuspeha. V znamenitem razdelku Fenomenologije duha izpeljuje, kako se neposredno udejanjenje absolutne svobode samo iz sebe sprevrže v strahovlado, v destruktivno gibanje abstraktne negativnosti, v “furijo izginjanja”. Argumentacija, v kateri lahko vidimo arhetip večine konservativnih ali liberalnih kritik radikalnih političnih projektov, je tesno zvezana z njegovo siceršnjo kritiko razsvetljenske politične teorije in preko nje strukturira njegovo lastno teorijo države, podano v Orisu filozofije pravice.
Pričujoče predavanje si bo zadalo dvoje: prvič, podati osnovno skico razvoja modernega mišljenja države z osredotočanjem na Rousseauja in Heglovo kritiko slednjega ter drugič, osvetliti Heglovo argumentacijo v omenjenem razdelku “Absolutna svoboda in strahovlada” skupaj s predstavitvijo mesta, ki ga zaseda v toku zgodovinskega gibanja zavesti, ki tvori Fenomenologijo duha. Na koncu bo lahko vsaj načeto vprašanje, kakšna je sedanja relevantnost tega momenta Heglove misli oziroma kako ga spraviti v odnos s postheglovsko družbeno-politično realnostjo, kapitalizmom.
V predavanju bomo pod drobnogled vzeli analitični perspektivi, ki sta med kritičnimi analizami razvoja kapitalizma v post-socialističnih državah srednje in vzhodne Evrope ter njihove integracije v EU vodilni. Glavni fokus našega kritičnega soočenja z neogramscijansko šolo in svetovno-sistemske teori...
Protisloven status sodobne kapitalistične države zagotavlja, da se njeno razumevanje vztrajno izmika teoretskim prijemom. Znotraj marksistične kritike lahko protislovnost statusa države orišemo preko dveh temeljnih dejstev kapitalizma. Prvo je strukturna lastnost kapitala, da zasleduje profit, je mo...
/posnetek na željo predavatelja ni javno objavljen/
Marksizem se je v področje teorije mednarodnih odnosov usidral z zasledovanjem dveh vprašanj: kako zapolniti odsotnost mednarodnih odnosov v Marxovi in Engelsovi lastni teoriji zgodovine in, obratno, kako vključiti sociologijo in zgodovino v teor...
Prosili so me, da predavam o marksizmu in državi ter da se znotraj te splošne teme posvetim razpravi med Ralphom Milibandom in Nikosom Pulancasom iz sedemdesetih let 20. stoletja. Glede na to, da se nekatere od njunih idej danes zopet pojavljajo predvsem v Grčiji in Španiji, se bom osredotočil na nj...
V predgovoru H kritiki politične ekonomije, pripravljalnem delu oziroma predhodniku Kapitala, je Marx razodel, da je načrtoval svoj veliki podvig v nič manj kot šestih zvezkih, ki naj bi pokrili naslednje teme: kapital, zemljiška lastnina in mezdno delo ter država, zunanja trgovina in svetovni t...
Prve kapitalistične države so bile buržoazne države, ki so se konstituirale v teku buržoaznih revolucij. Revolucionarji so se zoprestavili privatnemu lastništvu pravne ter vojaške oblasti in od takrat naj bi ta oblast pripadala državi. Marksisti zagovarjajo tezo, da moramo ta proces ekspropriacije r...
Leo Panitch: Leve strategije za 21. stoletje – kaj se lahko naučimo iz napak komunistov in socialne demokracije
Inštitut za delavske študije vabi na predavanje kanadskega marksista Lea Panitcha, ki bo v ponedeljek, 10. 11. 2014, ob 18.00 v Stari mestni elektrarni na Slomškovi 18 v Ljubljani.
Sledili bomo vprašanju katera specifična razmerja sil - če se opremo na slaven pojem marksističnega grško-francoskega teoretika države Nikosa Pulancasa - naj prepoznamo v okviru avtoritarnih neoliberalnih Evropskih kriznih programov kot sta »Ekonomsko upravljanje« in »Fiskal...
Namen predavanja je ponovno premisliti klasične marksistične teorije imperializma, predvsem teorije Lenina, Buharina in Rose Luxemburg, ter oceniti, kako primerne so za sodobno radikalno teorijo in politiko. Poudarili bomo predvsem to, da so nekatera stara vprašanja pomembna še danes: denimo vprašan...
Tako država kot srednji razred sta v ospredju mnogih sodobnih socioloških študij: študij “umika države” v času “globalizacije” na eni strani ter študij “postindustrijske družbe,” v kateri naj ne bi bilo več klasičnih, ostrih razrednih antagonizmov in smo vsi srednji razred. Država in srednji razred...
Kot pove naslov, se bo predavanje posvetilo predvsem vprašanju (socialistične) strategije in organizacije. Pri tem se bo gotovo odprlo povezano vprašanje države, vendar bomo preučili tudi razmerje državne oblasti [governmental power] z družbenimi gibanji ter posamičnimi kampanjami in upori.
Preden se je Marx lotil projekta kritike politične ekonomije, se je ukvarjal predvsem s kritiko prava in politike. V letih 1842–43 se je z uredniškim delom za časopis Rheinische Zeitung uveljavil kot neizprosen kritik reakcionarnih politik pruske monarhije, kot filozof pa se je profiliral zlasti pre...
V predavanju bomo predstavili teorijo države, ki jo Marx nakaže po letu 1848, torej po Nemški ideologiji in Komunističnem manifestu, kjer še ostaja zavezan instrumentalizmu, po katerem država nima nikakršne avtonomije in je le orodje v rokah vladajočega razreda. V Osemnajstem brumairu Ludvika Bonapa...
Predavanje bo obravnavalo funkcijo in vlogo države v nemškem ordoliberalizmu. Ordoliberalizem je upravičeno prepoznan kot teoretski temelj strukture Evropske monetarne unije. Odigral je ključno vlogo pri rekonstrukciji politične ekonomije Vzhodne Nemčije v petdesetih letih 20. stoletja. NemškI ordol...
Ena od ključnih potez Heglove politične teorije je vpeljava razmika med civilno družbo kot sfero posebnega in državo kot mestom, kjer posamezniki živijo obče življenje. Ta afirmacija države, proti kateri se levica in desnica nenavadno hitro povežeta v načelno koalicijo, pa ni brez svojih težav. Pose...
