EVROPSKE (DEZ)INTEGRACIJE – okrogla miza

EVROPSKE (DEZ)INTEGRACIJE – okrogla miza

Vabimo vas na okroglo mizo, ki bo v petek, 25. Aprila, ob 19. uri v stolpu Škrlovec v Kranju (v neposredni bližini Layerjeve hiše na Tomšičevi 32).

Združena Evropa je na razpotju. Slogani o miru, blaginji in sožitju evropskih držav danes nimajo več nikakršne utemeljitve v obstoječih družbenih okoliščinah. Evropska socialna država, kot smo jo poznali, je stvar preteklosti.

Ekonomska kriza je razkrila vsa protislovja, na katerih je zgrajena skupna Evropa. Namesto nadaljnjega enotnega razvoja prinaša realnost očiten razkol med evropskim centrom in njegovo periferijo. Ta periferija se sooča z razkrojem v preteklosti že izborjenih pravic, kot je na primer univerzalen dostop do zdravstvene oskrbe in izobrazbe. Politiki v nedogled ponavljajo, da ni alternative »zategovanju pasu«. S tem kažejo svojo servilnost kapitalu, ki ima od tega edini korist, saj dobiva v krizi vedno nove olajšave za svoje kopičenje, medtem ko se delovnim ljudem vztrajno niža življenjski standard.

Civilizacijsko nazadovanje, ki ga najmočneje občuti Grčija, s svojimi ukrepi narekujejo institucije, nad katerimi ni nikakršnega demokratičnega nadzora. V prvi vrsti sta tu Evropska centralna banka in Evropska komisija. Množicam je odvzeta možnost, da bi dejavno vplivale na delovanje ustanov, ki odločilno oblikujejo njihovo družbo. Nedemokratičnost je vpisana v samo institucionalno ureditev evropskih integracij. Ob odtujenem, tehnokratskem političnem vodenju, ki ne zadovoljuje resničnih potreb evropskega prebivalstva, se pojavljajo tudi dezintegracijske težnje.

Da Evropa v trenutni obliki ni zmožna urediti družbene situacije, kaže naraščajoči vpliv neonacističnih organizacij. Te so najmočnejše tam, kjer lahko s svojim delovanjem nadomeščajo propadajočo socialno državo. Po atenskih ulicah patruljira »Zlata zarja«, ki ponuja hrano in zdravstveno oskrbo tistim, ki se opredelijo za grštvo in proti tujcem. Podobno je v Bolgariji, kjer se skrajna desnica najprej ideološko utemelji v gonji proti Romom, nato pa na terenu organizira bralne krožke za opismenjevanje romske mladine. Njihova politično moč tako paradoksno raste.

O možnih rešitvah protislovij, v katere je ujeta stara celina, bodo skupaj z občinstvom spregovorili novinarka Dnevnika Kristina Božič, ustavni pravnik Igor Vuksanović, član Inštituta za delavske študije Boštjan Remic in koordinator stranke Iniciativa za demokratični socializem Luka Mesec. Pogovor z gosti in občinstvom bo moderiral Borut Golob.

Kontakt:
Blaž: blaz.gselman@gmail.com; 031 587 666 ali
info@delavske-studije.si

Comments are closed.