Filmski krožek Inštituta za delavske študije – Kuba, da!

Inštitut za delavske študije v sodelovanju s Kinoteko vabi na filmski krožek (nekdanji Filmski krožek Delavsko-punkerske univerze) iz tematskega ciklusa »Socializem«, ki  bo v torek, 25. marca, ob 21. uri, v Slovenski Kinoteki na Miklošičevi 28. Ogledali klasiko Chrisa Markerja Kuba, da! (Cuba si!) iz leta 1961, prvoosebno beležko kubanske revolucije.

Filmski krožek Inštituta za delavske študije – Kuba, da!

In tu je film, ki je mojemu srcu najbližji, in ne zato, ker bi bil najnovejši. Posnet v veliki naglici januarja 1961, sredi prvega alarma (dobro veste, da se je v tistem času večina francoskih časnikov posmehovala paranoji Fidela, ki se je čutil ogroženega pred invazijo), skuša posredovati, če že ne izkustva, pa vsaj drhtenje, ritem neke Revolucije, ki bo nemara nekoč obveljala za ‘odločilni trenutek’ velikega dela sodobne zgodovine.” Chris Marker

Januarja 1961 je Kuba praznovala drugo obletnico revolucije, ki je spravila diktatorski režim Fulgencia Batiste z oblasti, in predstavlja prvi poskus uvajanja socializma v Latinski Ameriki. Dokumentarni film Chrisa Markerja ¡Cuba, si! prikazuje entuziastični duh vzpostavljanja nove socialistične družbe in obenem pokaže ovire, s katerimi se sooča osamljeni otok socializma v morju kapitalizma in vmešavanja imperialnih velesil.

Industrializacija, agrarna reforma, opismenjevanje so gesla s katerimi je kubansko ljudstvo vstopilo v leto 1961, ki je bilo posvečeno izobraževanju. A le nekaj mesecev kasneje, 17. aprila, so Združene države Amerike organizirale invazijo na Prašičji zaliv, s čimer so skušale strmoglaviti kubansko oblast. Do nje je prišlo ravno v času, ko je Marker montiral ¡Cuba, si!. V filmu je invazija prisotna skozi podobe iz zahodnega tiska, ki jih spremlja Markerjev uničujoč komentar. Simptomatično je, da je francoska oblast film obtožila propagande, ga cenzurirala in prepovedala njegovo predvajanje.
Čeprav je državni udar spodletel, je temeljito zaznamoval nadaljnji razvoj kubanske družbe, ki je še danes pod ekonomskim embargom ZDA. A Kuba je le prvi od številnih bolj ali manj uspešnih poskusov uvajanja pravičnejšega družbenega reda v Latinski Ameriki.Po filmu se bomo pogovarjali z gostom Vasjo Badaličem, doktorjem filozofije in samostojnim novinarjem in Gabrielom Peresom de Mirando. Beseda bo tekla o različnih bolj ali manj uspešnih poizkusih uvajanja socializma v Latinski Ameriki. Poudarek bo na Venezueli, kjer se trenutno odvija poizkus gradnje demokratičnega socializma 21. stoletja. Vstop prost.

Comments are closed.