Franc Rozman – Stane (27.3.1911- 7.11.1944)

Franc Rozman – Stane (27.3.1911- 7.11.1944)

Grafika: Božidar Jakac, Komandant Stane, 1944

Franc Rozman se je rodil v revni kmečki družini iz Spodnjih Pirnič pri Ljubljani. Med obiskovanjem osnovne šole je Rozman služil kot hlapec in pastir pri bogatih kmetih, kasneje se je v Ljubljani izučil za peka, neuspešno kandidiral za sprejem v podoficirsko šolo, odslužil vojaški rok z delom v vojaški pekarni v Petrovaradinu pri Novem Sadu in pridobil čin desetnika, nazadnje pa je preživel še polom lastne pekarne v Domžalah.

Zanesljivih virov o Rozmanovem delovanju v naprednem delavskem gibanju v prvi polovici 30-ih let ni. Zdi se, da je na njegov svetovni nazor v tistem času še najbolj vplival Valentin Rožanc – udeleženec legendarnega judenburškega upora (1918), železničarski sindikalist in član KPJ, ki ga je izobraževal, materialno podpiral in mu nazadnje izposloval vajeništvo v Ljubljani. Rozmanova pot k revolucionarnemu gibanju je bila bolj kot ne pustolovske narave. Leta 1936 se je poskušal preko Italije prebiti do Abesinije (Etiopije), da bi se pridružil odporu etiopskega ljudstva proti imperializmu fašistične Italije, vendar so ga izgnali nazaj v Jugoslavijo. Istega leta je na lastno pest odpotoval v Španijo, da bi se pridružil republikanski armadi v boju proti monarhističnim silam.

Rozman je bil tako med prvimi jugoslovanskimi španskimi borci, ki so v Španijo v velikem številu (1600; iz Slovenije okoli 500) in v organizaciji KPJ večinoma odpotovali leta 1937, kar polovica pa jih je tam tudi padla. Udeležil se je bitke za Madrid, postal član Komunistične partije Španije in kasneje KPJ, opravil oficirski tečaj in postal poročnik ter služil kot komandir Gubčeve čete ter kot komandant bataljona v 15. mednarodni brigadi. Po zlomu španske republike je bil leta 1939 interniran v Franciji, kjer je bil aktiven v taboriščni partijski celici. Njegov sotovariš Ratko Vujović-Čoće je kasneje pripovedoval, da je Rozman rad sanjaril o moderni, mehanizirani pekarni, ki bi jo zgradili po revoluciji, mladi pa se v njej ne bi mučili z mesenjem in peko kruha, kakor se je on. Po direktivi partije se je leta 1941 javil za delo v Nemčiji, kar pa je izkoristil za pobeg v Jugoslavijo. Zaradi vojaških izkušenj mu je vodstvo osvobodilnega gibanja na Slovenskem kmalu zaupalo najodgovornejše naloge.

Franc Rozman – Stane je v Sloveniji odigral odločilno vlogo pri preoblikovanju partizanske vojske v pravo ljudsko armado, ki je v letih 1942-1944 prehodila težavno organizacijsko pot od gverilskih grup, odredov in bataljonov do pravih korpusov. Leta 1943 je bil Rozman-Stane imenovan za komandanta glavnega štaba partizanske vojske v Sloveniji, jeseni 1944 pa je umrl v nesreči, do katere je prišlo med preizkušanjem minometa.

Leave a Reply