Goran Musić – Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj

Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizbežnih dogodkov, ki vodijo bodisi v totalitarne režime bodisi v »izhod iz nacionalistične norije« v obliki stalnega približevanja Evropski uniji in liberalni demokraciji.

V primeru Srbije vsa družbena gibanja od spodaj interpretirajo v kontekstu naraščajoče nacionalistične blaznosti ali manipulacije s strani partijske birokracije. Tako je videti, kot da so odločitve, ki so jih sprejele elite, ter ekonomski in politični procesi pred katastrofo nastali brez vpliva družbenih sil. Meteorski politični vzpon Slobodana Miloševića in »protibirokratska revolucija« jeseni 1988 v Srbiji pogosto služita kot izhodišče zgodovinskih pripovedi, kot dogodek, ki naj bi sprožil verigo dejanj in protidejanj. Delavsko gibanje naj se ne bi zmoglo upreti klicu avtoritarnega vodje. V tovrstni literaturi se torej osemdeseta leta kažejo kot temačen predor, na koncu katerega čaka eksplozija.

V Sloveniji po drugi strani rastočo civilno družbo osemdesetih let običajno predstavljajo kot uvod v delujoče tržno gospodarstvo, parlamentarno demokracijo in vladavino človekovih pravic. Poudarek je ponavadi na mladini in srednjem razredu. Pogosto je predvidevanje, da so posamezniki z dobro materialno podlago in pričakovano kulturno odprtostjo najboljša obramba pred demagoškimi političnimi voditelji, medtem ko naj bi delavci spet bili družbeni sloj, ki je bodisi posebej dovzeten za manipulacije z vrha bodisi popolnoma prepuščen pozabi. Mnogim primerom industrijske akcije v drugi polovici osemdesetih let navkljub se raziskave civilnodružbenih gibanj v Sloveniji ukvarjajo predvsem z ekologijo, pacifizmom, feminizmom, religijo in kontrakulturnimi skupinami.

Tako se v zgodovinopisju zgubijo stališča, odzivi in upiranje tistih posameznikov in skupin, ki se jih je preobrazba najbolj dotaknila, zlasti sloja, ki je nekoč veljal za hrbtenico socialistične družbe – t. i. modroovratniških delavcev. V tem predavanju bom poskušal pokazati, na kakšen način so vodilna politična dogajanja osemdesetih let (kosovska kriza, protibirokratska revolucija, Agrokomerc, TAM, Litostroj, Cankarjev dom) potekala na tovarniških tleh, med aktivisti družbenih gibanj in na ulicah Srbije in Slovenije. Opisal bom dinamike lokalnih gibanj od spodaj in pokazal, kako so običajni delovni ljudje v obeh republikah zavzeli različna stališča do istih ekonomskih in političnih dogodkov. Obenem pa bom opozoril na mnoga skupna občutja in priložnosti za skupno delovanje onkraj nacionalnih delitev.

Goran Musić je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Trenutno se ukvarja z raziskovanjem delavskih stavk v poznem jugoslovanskem socializmu na oddelku za zgodovino Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah. Je aktiven član raznih iniciativ za študentske in delavske pravice v Srbiji in član uredništva spletnega portala Crvena kritika.

Leave a Reply