Heide Gerstenberger: Kapitalistična državna oblast

Prve kapitalistične države so bile buržoazne države, ki so se konstituirale v teku buržoaznih revolucij. Revolucionarji so se zoprestavili privatnemu lastništvu pravne ter vojaške oblasti in od takrat naj bi ta oblast pripadala državi. Marksisti zagovarjajo tezo, da moramo ta proces ekspropriacije razumeti kot ločitev države od družbe. Institucije predstavniške demokracije obljubljajo, da se državna oblast lahko rabi v občem interesu. V sedemdesetih so marksisti trdili, da to legitimira obstoječi red in torej kapitalizem. Prav tako so zagovarjali stališče, da razviti kapitalizem te politične institucije potrebuje za legitimacijo. Če pa stanje stvari kdaj temu ni ustrezalo, naj bi to razumeli zgolj kot znak, da kapitalizem še ni obstajal v svojih razvitih oblikah.

Gerstenberger kritizira ahistorični teoretski koncept te teorije države. Zagovarja, da je v prejšnjih buržoaznih družbah kapitalizem uspeval, ne da bi bil politično legitimiran. Tudi v najbolj razviti kapitalistični družbi je bila volilna pravica in svoboda mezdnih delavcev, da končajo svojo pogodbo, dosežena šele na koncu 19. stoletja.

Večine današnjih nacionalnih držav niso ustoličile buržoazne revolucije. Četudi je veliko držav prevzelo ustave zgodnejših buržoaznih držav, to ni pomenilo ločitve države in družbe. Namesto tega je bila državna oblast večinoma rabljena v namene privatne apriproacije. Te prakse so bistven del funkcioniranja globaliziranega kapitalizma.

Heide Gerstenberger
je bila profesorica za “teorije države in družbe” na Univerzi v Bremnu. Zdaj je upokojena. Njeno raziskovanje pokriva širok razpon tematik, a je osredotočeno na razvoj kapitalističnih držav. Od konca devetdesetih dalje je sodelovala pri empiričnih raziskavah pomorskega dela v dobi globalizacije. Trenutno se ukvarja s “trgom in nasiljem.“

Leave a Reply