IDŠ seminar: Kaj je historični materializem?

IDŠ seminar: Kaj je historični materializem?

Nosilec seminarja: Tibor Rutar
Okvirno število srečanj: 11
Semester: zimski
Datum in ura: od 4. novembra 2014 do 27. januarja 2015 (torki) med 19.40 in 21.15
Kraj: Filozofska fakulteta v LJ, učilnica R-1A

  • Uvodno srečanje (4. 11. 2014)

Splošna predstavitev seminarja in obveznosti (literatura) ter krajši pregled posameznih srečanj.

  • Metodologija 1 (izjemoma v četrtek, 13. 11. 2014):

Branje in kritika metodološkega individualizma in metodološkega holizma. Za ponazoritev individualizma bomo obravnavali individualistično sociologijo in teorijo racionalne izbire (Weber, Popper in Elster). Za ponazoritev holizma bomo obravnavali durkheimovsko sociologijo in althusserjevski strukturalizem (Durkheim, Parsons, Althusser in Foucault). Pokazali bomo, da čeprav holisti upravičeno kritizirajo individualiste, ker ti ali niso zmožni podati razlag, ki se ne bi sklicevale (tudi) na družbene lastnosti, odnose in položaje, ali zapadajo bankrotiranemu pojmovanju individualnih agensov kot racionalnih optimizatorjev koristnosti, pa sami zapadajo podobnemu (čeprav obratnemu) redukcionizmu. Holisti namreč izženejo vsakršen govor o namerni individualni dejavnosti, stabilnem jazu in človeški naravi agensov ter zato skušajo razlagati družbene pojave zgolj s sklicevanjem na vladajočo ideologijo ali norme, »družbena dejstva«, »družbene zakone« in strukture.

  • Metodologija 2 (18. 11. 2014):

Branje in kritika »sociologije prakse« Petra Bergerja in Thomasa Luckmanna ter Anthonyja Giddensa. »Sociologija prakse« je sociološka metodologija, ki skuša iti onkraj obeh redukcionizmov (tj. individualističnega redukcionizma struktur na agense in holističnega redukcionizma agensov na strukture) tako da namesto preučevanja odnosa med strukturo in agensom preučuje »družbene prakse«, v katerih sta spojena tako struktura kot agens.

Klasično sociološko delo Bergerja in Luckmanna Družbena konstrukcija realnosti bomo brali zato, da preučimo, ali je pojmovanje agensov kot zgolj družbenih produktov, tj. produktov »družbenih praks«, analitično zadovoljivo in empirično ustrezno. Prek kritičnega soočenja z Giddensovo »teorijo strukturacije« bomo ugotavljali, ali je pristop »sociologov prakse« primerna alternativa metodološkemu individualizmu in metodološkemu holizmu.

Na srečanju bomo govorili še o analitični moči četrte metodologije, socialnega realizma (Archer, Porpora), za katero bomo med drugim pokazali, da je metodologija, ki je običajno vsaj implicitno, mestoma pa tudi izrecno prisotna v delih Karla Marxa. Socialni realizem tako kot »sociologija prakse« zavrača metodološki individualizem in holizem, obenem pa – v nasprotju s »sociologijo prakse« – ne spoji strukture in agensa v nerazločljivi amalgam »družbenih praks«, marveč dejansko preučuje odnos pogojevanja med obema skozi čas.

  • Splošni pregled historičnega materializma (25. 11. 2014):

Splošna predstavitev treh stebrov historičnega materializma: (i) teorije strukturnega principa posameznega produkcijskega načina, (ii) teorije zgodovinskih prehodov iz enega produkcijskega načina v drugega in (iii) teorije razreda.

Splošna predstavitev neowebrovskih (Mann, Giddens, Runciman) in poststrukturalističnih (Mouffe, Jones, Cohen) kritik historičnega materializma: ekonomski in razredni redukcionizem, metodološki holizem, funkcionalizem, tehnološki determinizem, teleologija in evropocentrizem.

  • (i) Teorija strukturnega principa posameznega produkcijskega načina (2. 12. 2014):

Razprava o prvem stebru historičnega materializma prek soočenja z neowebrovskimi in poststrukturalističnimi kritikami domnevnega ekonomskega in razrednega redukcionizma, holizma in funkcionalizma. Razprava o problematičnem odnosu med ekonomsko bazo in neekonomsko nadstavbo (tj. produkcijskim načinom in ostalimi družbenimi »sferami«). Ali »logika« produkcijskega načina določa vse ostale plati družbenega življenja? Če ne, kje potegniti črto? Ali mora historični materializem, če se želi znebiti madeža redukcionizma in funkcionalizma, priznati, da ima neowebrovska historična sociologija prav, ko trdi, da »ekonomija« nima vzročnega in razlagalnega primata?

  • (ii) Teorija zgodovinskih prehodov iz enega produkcijskega načina v drugega 1 (9. 12. 2014):

Razprava o drugem stebru historičnega materializma prek soočenja z njegovo kanonsko različico (mladi Marx, Engels, Plehanov, Kautski, Cohen) in kritikami tehnološkega determinizma, teleologije in evropocentrizma kanonske različice. Razmišljanje o »šibkejšem« historičnem materializmu, ki ne zapada omenjenim sociološkim in zgodovinopisnim grehom, a še vedno ohranja status pravcate »teorije zgodovine« (Chibber, Olin Wright, Callinicos), ki pa ni enaka neowebrovski historični sociologiji, po kateri »ekonomija« oziroma razredni boj v zgodovinskih prehodih nima vzročnega in razlagalnega primata.

  • (ii) Teorija zgodovinskih prehodov iz enega produkcijskega načina v drugega 2 (16. 12. 2014):

Praktična ponazoritev v prejšnjem srečanju predstavljene abstraktne teorije. Zgodovinska predstavitev prehoda iz sužnjelastniške družbe v fevdalno družbo na primeru zatona Rimskega imperija (de Ste Croix, Anderson). Zgodovinska predstavitev razpada fevdalizma in vznika kapitalizma skozi razpravo o marksistični polemiki med Immanuelom Wallersteinom, Paulom Sweezyjem, Mauricom Dobbom in Robertom Brennerjem.

  • (iii) Teorija razreda 1 (6. 1. 2015):

Predstavitev marksovske teorije razreda skozi razpravo o pomenu produkcijskih odnosov, izkoriščanja, materialnih interesov in razrednega boja. Kaj določa razredne odnose? Kako se »objektivna« vpetost v razredne odnose kaže na »subjektivni ravni«. Z drugimi besedami, kako struktura vpliva na zavest in dejavnost agensov, ki so vpeti vanjo? Kakšna je razlika med kratkoročnimi in dolgoročnimi interesi agensov na različnih straneh razrednih odnosov? Kako definirati izkoriščanje? Le kot prilaščanje tujega presežnega bogastva? Je upiranje izkoriščanju v interesu izkoriščanih? Je revolucija v interesu izkoriščanih?

  • (iii) Teorija razreda 2 (13. 1. 2015):

Predstavitev webrovske teorije razreda skozi razpravo o pomenu dohodkovnih diferencialov, tržnih priložnosti in tržnih odnosov okoriščanja. Nam dohodkovni diferenciali omogočajo razvrstiti agense v različne družbene skupine, ki so v medsebojnih odnosih? So neenake tržne priložnosti res edina oblika ekonomske neenakosti/nadvlade v kapitalizmu? Kaj je z aplikabilnostjo webrovske teorije razreda (ki se vrti okoli kategorije dohodkovnih diferencialov in neenakih tržnih priložnosti) na predkapitalistične družbe, kjer večina agensov ni bila vpeta v konkurenčnotržne odnose? Moramo v takšnih družbah govoriti o »statusih«, ne razredih? Lahko združimo webrovsko teorijo razreda z marksovsko (Olin Wright)?

  • (iii) Teorija razreda 3 (20. 1. 2015):

Razprava o različnih marksističnih pojmovanj »vmesnih slojev« (slojev med kapitalisti in delavci, izkoriščevalci in izkoriščanimi): menedžerjev, nadzorniških delavcev in profesionalnih delavcev (Carchedi, Olin Wright, Poulantzas). Kritika teh klasičnih pojmovanj in razprava o možnosti drugačnega pojmovanja »vmesnih slojev«, ki črpa iz na prvem srečanju predstavljene marksovske teorije razreda.

Če bo čas, bomo govorili tudi o vzrokih, ki botrujejo delavski podpori prokapitalističnih, desničarskih strank in gibanj v času ekonomske krize.

  • Zaključno srečanje in marksovska teorija države (27. 1. 2015):

Kritika instrumentalistične teorije države, po kateri je država zgolj pasivno orodje v rokah vladajočega razreda (tako razumeta državo tudi Marx in Engels v Komunističnem manifestu: »Moderna državna oblast je le odbor, ki upravlja skupnostne posle vsega buržoaznega razreda«). Razprava o teoriji države, ki gre onkraj takšnega naivnega pojmovanja in predstavi njeno nagnjenost k interesom kapitala na treh ravneh: (a) medosebni, (b) institucionalni in (c) strukturni.

Koncept seminarja:

Izraz »historični materializem« je verjetno edini izraz, ki je manj oprijemljiv, redkeje sistematično predstavljen in večkrat navdan z avro mističnosti, kakor sta »marksizem« in »dialektika« – dva izmuzljiva izraza, s katerima pa je vseeno običajno (žal) tesno povezan. Navkljub temu – ali pa ravno zato – je, tako kot sta marksizem in dialektika, nekaj, za kar je slišal vsak novopečeni družboslovec, in je eden temeljnih stebrov verjetja ali vsaj načelnega odobravanja vsakega samozavestnega levega radikalca. Vendar ker tako »historični« kot »materializem« v historičnem materializmu (kaj šele historični materializem sam) običajno nista veliko več od doktrinarnega zaklinjanja že prepričanih – zaklinjanja, ki ne glede na svojo dogmatičnost ni ravno razsvetljujoče – ali banalizirane, 30-minutne šolskosociološke predstavitve, je smiselno to Marxovo »materialistično pojmovanje zgodovine« predstaviti podrobno, na sistematičen, neobskurantističen in argumentacijsko rigorozen način.

Historični materializem ni veliko drugega kot posebna vrsta materialistične sociologije, tj. sociologije, katere izhodišče je preiskovanje materialnih interesov družbenih agensov in načinov, kako so ti interesi povezani s človeško dejavnostjo in prek nje z družbenimi spremembami, ter priznavanje dejanskega, vzročno učinkujočega obstoja družbenih struktur, ki pa niso razumljene kot supraindividualne entitete, ki določajo človeško dejavnost. Historični materializem je, splošno rečeno, sestavljen iz treh temeljnih stebrov: (i) materialistične teorije človeške zgodovine, (ii) teorije strukturnega principa posameznih družb, (iii) razredne teorije. Kot tak je neposredna marksovska alternativa nekaterim drugim »velikim sociološkim teorijam«, kot je denimo Giddensova, webrovsko nagnjena teorija, ki je prav tako sestavljena iz podobnih treh podteorij.

V 10–12 srečanjih bomo skozi pazljivo in konstruktivno soočenje z najvidnejšimi neowebrovskimi in poststrukturalističnimi sociološkimi kritikami historičnega materializma – kritikami, ki se ga lotevajo na metodološki, teoretski in metafizični ravni – ter z njegovimi kanonskimi zagovori predstavili in skušali ubraniti vse njegovi tri temeljne stebre. Pri tem se bomo dotaknili tudi splošnejših (in najpomembnejših) sodobnih socioloških problemov, kot sta problema teoretiziranja odnosa med dejavnostjo in strukturo ter vznika subjekta v času t.i. »lingvističnega obrata« v sociologiji. Obregnili se bomo ob vprašanje determinizma in redukcionizma ter legitimnost funkcionalističnih razlag v sociologiji in načeli tudi nekatere izrecno marksistične debate, kot so: narava tranzicije iz fevdalizma v kapitalizem (t.i. »debata Brenner/Sweezy«), vprašanje »novih srednjih razredov« (Poulantzas, Wright, Carchedi) in povezava identitetnih politik z razredno teorijo. Predhodno seznanjenje z omenjenimi temami in problemi ne bo predpostavljeno.

Skratka, skušali bomo pokazati, da v zadnji analizi niti kanonski zagovori historičnega materializma niti njegove modne kritike niso povsem prepričljive. Mestoma posodobljeni in reformulirani historični materializem, ki izhodiščno črpa iz Kapitala in Grundrisse (ne, denimo, iz Nemške ideologije), ima večjo razlagalno moč v primerjavi s svojimi neowebrovskimi in poststrukturalističnimi sociološkimi tekmeci ter je metodološko bolj sofisticiran.

Literatura:
Althusser, Louis. 1971 Lenin and Philosophy and Other Essays. New York: Monthly Review Press.
Anderson, Perry. 1992. A Zone of Engagement. London: Verso.
Archer, Margaret. 1995. Realist Social Theory: The Morphogenetic Approach. Cambridge: Cambridge University Press.
Bhaskar, Roy. 2008. Realist Theory of Science. Oxon: Routledge.
Brenner, Robert. 1977. The Origins of Capitalist Development: A Critique of Neo-Smithian Marxism. New Left Review (I)104: 25–92.
Chibber, Vivek. 2013. Postcolonial Theory and the Specter of Capital. London: Verso.
Cohen, G. A. 2001. Karl Marx’s Theory of History: A Defence. Princeton: Princeton University Press.
De Ste Croix, G. E. M. 1981. The Class Struggle in the Ancient Greek World. London: Gerald Duckworth & Co Ltd.
Elster, Jon. 1985. Making Sense of Marx. Cambridge: Cambridge University Press.
Giddens, Anthony. 1981. A Contemporary Critique of Historical Materialism. Vol. 1 Power, property and the state. Berkely: University of California Press.
Jones, Gareth Stedman. 1983. Languages of Class: Studies in English Working Class History 1832-1982. Cambridge: Cambridge University Press.
Marx, Karl in Friedrich Engels. 1979a. Nemška ideologija. V: Izbrana dela II, Boris Ziherl, ur. Ljubljana: Cankarjeva založba, 5–352.
Marx, Karl. 1985. Grundrisse. Ljubljana: Delavska enotnost.
Marx, Karl. 1986. Kapital I. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Mouffe, Chantal. 1983. Working Class Hegemony and the Struggle for Socialism. Studies in Political Economy, 12: 7–26.
Pakulski, Jan in Malcolm Waters. 1996. The Death of Class. London: SAGE Publications Ltd.
Parkin, Frank. 1998. Marxism and Class Theory: A Bourgeois Critique. V: Social Class and Stratification, Rhonda F. Levine, ur. Lanham: Rowman & Littlefield Publishers, Inc, 119–140.
Poulantzas, Nicos. 1975. Classes in Contemporary Capitalism. London: NLB.
Rigby, Steve. 1995. Historical Causation: Is One Thing More Important than Another? History, 80: 227–242.
Runciman, W. G. 1989. A Treatise on Social Power, Volume 2. Cambridge: Cambridge University Press.
Weber, Max. 1978. Economy and Society. An Outline of Interpretive Sociology. Berkely: University of California Press.
Wood, Ellen Meiksins. 1995. Democracy Against Capitalism. Renewing Historical Materialism. Cambridge: Cambridge University Press.