IDŠ seminar: Marksistične teorije fetišizma

IDŠ seminar: Marksistične teorije fetišizma

Nosilec seminarja: Sašo Furlan
Termin: Vsak torek od 20.1. do 7.4. ob 19.00
Kraj: Pisarna IDŠ, Miklošičeva 38

Marxova teorija fetišizma je bila najpogosteje obravnavana kot postranska tematika kritike politične ekonomije. V okviru svetovnonazorskega marksizma, ki je marksizem dojemal kot znanstveni socializem, znanost pa je istovetil s pozitivizmom, se je teorija, ki se ukvarja z metafizičnimi zvitostmi in teološkimi muhami meščanske družbe, kazala kot tuj element, ki se je upiral umestitvi v aparat »marksistične politične ekonomije«. Teorija fetišizma je bila zato pogosto zvedena na eno izmed različic teorije napačne zavesti ali pa preprosto razglašena za nepomembno. Pri Althusserju, ki je sicer Marxov opus zapopadel s povsem drugačnim teoretskim aparatom, se je teorija fetišizma znotraj problematike kritike politične ekonomije prav tako kazala kot nekakšen sovražni tujek oziroma sediment meščanske ideologije iz časov ko Marx še ni bil Marx, temveč heglovec in feuerbachovec. A tudi mnogi teoretiki, ki so teorijo fetišizma čislali, kot enega izmed Marxovih najpomembnejših dosežkov in v njej našli nastavke za radikalno kritiko »porečevljenih« družbenih odnosov v kapitalizmu (denimo Lukács), so jo po navadi obravnavali ločeno od njenega teoretskega konteksta v Kapitalu. V najslabšem primeru je bila tako Marxova teorija fetišizma ignorirana, v najboljšem primeru pa obravnavana kot nekakšna digresija, ki sicer na briljanten način dopolnjuje Marxovo kritiko politične ekonomije, vendar zanjo ni bistvena.

Namen seminarja bo prek obravnave Marxove teorije fetišizma in različnih interpretacij ter kritik teorije fetišizma po Marxu, pokazati, da je teorija fetišizma centralna tematika kritike politične ekonomije. Pokazali bomo, da je teorija fetišizma konstitutiven element Marxove teorije vrednosti in teorije neosebne abstraktne dominacije v kapitalistični družbi. Obravnavali bomo pet interpretacij Marxove teorije fetišizma:

1) Fetišizem kot napačna zavest

Začeli bomo z interpretacijo, ki je prevladovala v svetovnonazorskem marksizmu. Tipičen predstavnik te smeri je Kautsky, ki fetišizem opredeli kot fenomen napačne družbene zavesti, ki blagom zmotno pripisuje mistične nadčutne lastnosti. Fetišizem je tu reduciran na epistemološko zmoto, ki se razblini takoj ko so pojasnjeni dejanski produkcijski odnosi v kapitalistični družbi. Podobno interpretacijo najdemo pri Sweezyju in najvplivnejših analitičnih marksistih, kot sta Cohen in Elster.

2) Fetišizem kot porečevljenje

Nadaljevali bomo z Lukácsevo teorijo porečevljenja, v okviru katere se fetišizem prikazuje kot bolj trdovraten in kompleksen fenomen, ki ne zadeva le družbene zavesti, temveč tudi družbeno bit. Lukacs s porečevljenjem opisuje objektivacijo družbene biti, ki je v kapitalistični družbi reducirana na način biti reči. Objektivacija se zaostri in dovrši pri delavcu, ki je v »svoji družbeni biti neposredno popolnoma postavljen na stran objekta.« Lukácseva teorija porečevljenja je imela daljnosežen vpliv na najrazličnejše avtorje, od Korscha in Adorna pa do Sartra in Heideggerja.

3) Fetišizem kot ekonomski tip odtujitve

Nato bomo obravnavali teoretike humanističnega marksizma, ki so se opirali na Heglovo dediščino (denimo Marcuse in Lefebvre) in Marxovo teorijo fetišizma iz Kapitala interpretirali v navezavi na teorijo odtujitve, ki jo zgodnji Marx razvije v Pariških rokopisih. V teorijah marksističnih humanistov je fetišizem pogosto razumljen kot specifična, ekonomska različica splošnejše teorije odtujitve, ki skozi fenomen ločitve delavca od produkcijskih sredstev, produktov dela in dela samega, tematizira odtujitev človeka od svojega »generičnega bistva« v kapitalistični družbi.

4) Althusserjeva kritika teorije fetišizma
Pri obravnavi teorij fetišizma ne bomo mogli mimo enega izmed najostrejših kritikov Marxove teorije fetišizma, tj. Althusserja. V nasprotju z marksističnimi humanisti, ki so poudarjali kontinuiteto med zgodnjim in poznim Marxom, je Althusser poudarjal radikalno diskuntinuiteto, ki v obliki »epistemološkega reza« ločuje zgodnjega in poznega Marxa. V tem kontekstu sta z Balibarjem teorijo fetišizma iz Kapitala interpretirala kot ostanek s humanistično ideologijo obarvane problematike zgodnjega Marxa, s katero je sicer pozni Marx prelomil.

5) Fetišizem kot temeljna komponenta monetarne teorije vrednosti

Za konec bomo obravnavali spise poznega Adorna v katerih je Marxova teorija fetišizma povezana s konceptom realne abstrakcije, katero generira družbena forma kapitalistične produkcije in menjave. Adorno iz teorije fetišizma nadalje izpelje teorijo anonimne abstraktne dominacije v kapitalistični družbi. Posebno pozornost bomo posvetili tudi avtorjem Novega branja Marxa (Reichelt, Backhaus in Heinrich), ki so pod vplivom Adorna, teorijo fetišizma interpretirali kot ključni moment v Marxovi izpeljavi monetarne teorije vrednosti.

Literatura:

1. Adorno, Theodor: Negative Dialectics. 1990. London: Routlege.

2. — 2012. »Adorno 1962 seminar on Marx«. Dostopno na: http://reificationofpersonsandpersonificationofthings.wordpress.com/2012/06/25/adorno-1962-seminar-on-marx/.

3. Althusser, Louis in Étienne Balibar. 2009. Reading Capital. London: Verso.

4.Backhaus, Hans-Georg. 1967. H dialektiki vrednostne forme. V ČKZ, Številka 13-14, IV. Letnik. Ljubljana: ČKZ.

5. — 1992. Between Philosophy and Science: Marxian Social Economy as Critical Theory. V Open Marxism, Vol. I, ur. Werner Bonefeld et. al. London: Pluto Press.

6. Balibar, Étienne. 2002. Marxova filozofija. Ljubljana: Krtina.

7. Heinrich, Michael. 2013. Kritika politične ekonomije: uvod. Ljubljana: Sophia

8. Kautsky, Karl. The Economic Doctrines of Karl Marx. Dostopno na: https://www.marxists.org/archive/kautsky/1903/economic/index.htm.

9. Lefebvre, Henri. 1991. Critique of Everyday Life. London: Verso.

10. Lukacs, György. 1986. Zgodovina in razredna zavest. Ljubljana: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU.

11. Marcuse, Herbert. 2004. Um in revolucija: Hegel in nastanek teorije družbe. Ljubljana: Studia Humanitatis.

12. Marx, Karl. 1973. Kapital. Kritika politične ekonomije. Tretji zvezek. Ljubljana: Cankarjeva založba.

13. — 1979a. Pariški rokopisi: Kritika nacionalne ekonomije. V Izbrana dela v petih zvezkih, I. zv, ur. Karl Marx in Friedrich Engels. Ljubljana: Cankarjeva založba.

14. — 1979b. Prispevek h kritiki politične ekonomije. V Izbrana dela v petih zvezkih, IV. zv, ur. Karl Marx in Friedrich Engels. Ljubljana: Cankarjeva založba.

15. — 1985. Kritika politične ekonomije 1875/1876. V METI, 8. Zvezek, ur. Karl Marx in Friedrich Engels. Ljubljana: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU.

16. — 2012. Kapital. Kritika politične ekonomije. Prvi zvezek. Ljubljana: Založba Naprej!

17. O’Kane, Chris. 2013. Fetishism and Social Domination in Marx, Lukács, Adorno and Lefebvre. Dostopno na: http://reificationofpersonsandpersonificationofthings.files.wordpress.com/2013/06/chris-okane-thesis-final.pdf.

18. Reichelt, Helmut. 1995. Why did Marx conceal his dialectical Method. V Open Marxism, Vol. III, ur. Werner Bonefeld et. al. London: Pluto Press.

19. — 2005. Social Reality as Appernace: Some Notes on Marx’s Conception of Reality. V Human Dignity. Social Autonomy and the Critique of Capitalism, ur. Werner Bonefeld in Kosmas Psychopedis. London: Ashgate.

20. — 2007. Marx’s Critique of Economic Categories: Reflections on the Problem of Validity in the Dialectical Method of Presentation in Capital. Dostopno na: http://www.ingentaconnect.com/content/brill/hm/2007/00000015/00000004/art00001.