IDŠ Seminar: Tranzicija

IDŠ Seminar: Tranzicija

Nosilca seminarja: Boštjan Remic in Blaž Gselman
Lokacija: Layerjeva hiša, Tomšičeva 32, Kranj

Beseda tranzicija se pogosto uporablja za označevanje obdobja od padca berlinskega zida do danes. Pomen besede je težko definirati – gre za obdobje prehoda in zmede, skozi katero se po besedah konservativnih politikov vlečejo niti temne socialistične preteklosti. Podobno mainstream ekonomisti grmijo o tem, da tranzicijo končno zaključimo; da se končno znajdemo v “pravem kapitalizmu.”

Tranzicijo bomo razumeli kot postsocialistično restavracijo kapitalizma. Ta se vpenja v širši proces, ki je starejši od konca vzhodnoevropskih socializmov. Padec železne zavese je v večini primerov sprožil deregulacijo kapitalskih tokov, ekspresno privatizacijo premoženja v državni lasti ter poblagovljenje delovne sile. Na hrbtni strani pa koncentracijo in centralizacijo kapitala v rokah domačih oligarhij ali tujih finančnih korporacij.

Tranzicija iz dejansko obstoječih socializmov v kapitalizem je posebej v vzhodnoevropskih državah potekala hitro, po neoliberalnem kopitu. Te države (z izjemo Rusije) so se osredotočile na vključevanje v Evropsko unijo, zaradi česar so prilagajale svojo institucionalno podobo restriktivnim zahtevam maastrichtske Evrope.

Posebej zanimivo je dejstvo, da sta restavracija kapitalizma in s tem razglasitev konca zgodovine potekala razmeroma mirno. Z izjemo krvavega razpada Jugoslavije. Posebna zgodba je Slovenija, ki se precej razlikuje od drugih postsocialističnih držav. Uveljavil se je izraz “gradualistična tranzicija”. Toda zdi se, da danes Slovenija povsem sledi usodi vzhodnoevropskih držav – edini makroekonomski “ukrep” naj bi bil zmanjševanje stroškov dela oz. cene delovne sile. Vprašati se moramo, kakšni so bili pogoji drugačne tranzicije v Sloveniji in kako se je vzpostavilo stanje, ki ga občutimo danes.

Postsocialistično tranzicijo bomo poskušali obravnavati predvsem skozi prizmo političnoekonomskih procesov in dinamiko razrednega boja. Ali lahko vse procese, ki jih zajemamo s pojmom tranzicija, primerjamo s procesom prvotne akumulacije, s katero se je vzpostavil kapitalistični produkcijski način? Kako tranzicijo razumeti v sklopu procesa financializacije? Lahko o tranziciji govorimo nasploh, ali moramo primere posameznih držav obravnavati ločeno? To so le nekatera vprašanja, na katera moramo odgovoriti, če hočemo razumeti obnovitev kapitalističnih odnosov po propadu dejansko obstoječih socializmov in s tem svet, v katerem živimo.

LITERATURA

  • Becker, Joachim (2013): Monetarni režim, financializacija in krize v Vzhodni Evropi. V: Borec, št. 698-702. str. 132-160.
  • Bembič, Branko (2013): Kolikšna je bojna pripravljenost socialnega partnerja? V: Prvotna akumulacija med zgodovino in konceptom. str. 82-95.
  • Drenovec, Franček (2013): Kolaps elite. Iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi. Založba *cf.
  • Kovač, Bogomir (1990): Politična ekonomija privatizacije. V: Teorija in praksa, št. 6-7, str. 706-723.
  • Kržan, Marko (2013): Pregled gospodarske krize v Sloveniji s poudarkom na bančnem sektorju: vzroki, ukrepi, alternative. V: Borec, št. 698-702, str. 132-160.
  • Lorenčič, Aleksander (2012): Prelom s starim in začetek novega: tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990-2004). Inštitut za novejšo zgodovino.
  • Mencinger, Jože (2000): Deset let pozneje: tranzicija – uspeh, polom ali nekaj vmes? V: Gospodarska gibanja, št. 317, str. 25-40.
  • Stanojević, Miroslav (1992): Akterji industrijskih odnosov in pokomunizem: kako sproducirati trg. V: Teorija in praksa, letnik 9, št. 14, str. 63-72