Jack London (12.1.1876 – 22.11.1916)

Jack London (12.1.1876 – 22.11.1916)

12. januarja 1876 se je rodil ameriški pisatelj, novinar in aktivist Jack London, s pravim imenom John Griffith Chaney. Že za življenja je bil silno priljubljen pisatelj, spominjamo pa se ga tudi kot avtorja številnih mladinskih romanov in kratkih zgodb, kot so Beli očnjak, Klic divjine, Bele samote, Morski volk in Moč denarja. Bil je sindikalist, zavzet socialist in član socialistične stranke, v okrilju katere je tudi (neuspešno) kandidiral na volitvah. Veliko je potoval, kot novinar na začetku stoletja poročal o rusko-japonski vojni, veliko pa je tudi predaval in pisal o socializmu. Tudi njegova književnost je obarvana s socialnimi tematikami in kritiko kapitalizma. Umrl je star komaj 40 let.

Leta 1908 je objavil roman Železna peta, katerega odlomek objavljamo spodaj.

»Tako bodo oligarhi ves čas trošili presežke, medtem ko bo delavstvo delalo. Pri gradnji teh velikih del in mest bodo milijoni navadnih delavcev dobili še ravno toliko, da ne bodo umirali od gladu, kajti neznansko veliki presežki bodo silili k enako neznanskim izdatkom in oligarhi bodo gradili tisoč let – da, za deset tisoč let. Egipčanom in Babiloncem se ni niti sanjalo, da bi gradili tako, kakor bodo gradili oligarhi; in ko oligarhov ne bo več, bodo njihove mogočne ceste in veličastna mesta ostala delavskemu bratstvu, da bo hodili po njih in živelo v njih. Vse to bodo oligarhi počenjali, ker ne morejo drugače. S temi velikimi deli bodo porabili svoje presežke, kakor so pred davnimi časi vladajoči razredi v Egiptu porabljali presežek, ki so ga ugrabili ljudstvu, da so zidali templje in piramide. Samo da pod oligarhi ne bo cvetel duhovniški, ampak umetniški razred. Kar je bil trgovski stan v meščanski družbi, bodo tedaj delavske kaste. Spodaj pa bo brezno, v katerem bo trohnelo, gladovalo, izginjalo in se vedno obnavljalo preprosto ljudstvo, velika večina prebivalstva. In na koncu, kdo ve, kdaj bo tisti dan, se bodo preprosti ljudje vzdignili iz brezna, in tedaj, po stoletnih mukah, bo končno napočil dan za preprostega človeka. Mislil sem, da bom dočakal ta dan, zdaj pa vem, da ga ne bom doživel.« Pomolčal je, me pogledal in dodal: »Družbeni razvoj je obupno počasen, kajne predraga?«

Comments are closed.