Koledar dogodkov

Apr
30
Thu
5. Panel: Fascism in Our Heads/Fašizem v naših glavah @ Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana
Apr 30 @ 15:00 – 16:30
5. Panel: Fascism in Our Heads/Fašizem v naših glavah @ Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana

In the imaginarium of contemporary political common sense, fascism is contextualised as the climax (or one of them) of the general political catastrophe of the early 20th century. But what exactly is the notion of fascism that this view implies? We could say that in this spontaneous theory, the structure of fascism is provided by an exemplary image of a mass stadium party rally, where thousands, uniformly and without difference, salute the leader. From this image, the following typical attributes of fascism are derived: its mass character, uniformity, the expulsion of any antagonisms from public political life, the lack of individual autonomy, the cult of personality, the worship of state and nation, a combination of absolute conformist deference and total state repression.

This image lacks subtlety: not only does it enable the elision of any differences between fascism and Stalinism within the suspicious umbrella term of totalitarianism – ultimately, it barely depicts anything that would be specific to the 20th century: the image of fascism that focuses on the leader-subjects relation is so elementary that it is suddenly hard to distinguish it from any other dictatorship, absolutist monarchy or even theocratic despotism of the old world. In short, what remains of the notion of fascism is an abstract transhistorical image of some kind of tyranny, which is not only theoretically useless, but also incomprehensible.

What is actually needed to gain an insight into fascism is an account of the mechanisms that produce this effect of general deference on the level of the individual. The panel will therefore draw on the rich tradition of theory devoted to this very question. It will attempt to present and confront the perspectives provided by the Frankfurt School, poststructuralist approaches, and psychoanalysis, which all attempted to grasp the functioning of fascism on the ‘micro’ level, that is, not solely as a phenomenon of certain distribution of political and economical power, but primarily as a phenomenon of ‘spirit’, or in more contemporary terms, as a phenomenon of discourse and desire.

Speakers:
Aleš Mendiževec/Izidor Barši:Small Fascism and Big Fascism
Miha Andrič:Structure of Fascist Discourse (Between Signifier and Desire)
Jernej Kaluža/Anže Okorn:Why Do We All Want to Be Fascists?

Sodobni zdravorazumski politični imaginarij umešča fašizem kot vrhunec (ali kot enega od vrhuncev) splošne politične katastrofe, ki je zaznamovala 20 stoletje. Toda kaj točno je fašizem, ki ga implicira ta pogled? Lahko bi rekli, da strukturo fašizma v tej spontani teoriji priskrbi eksemplarična podoba množičnega stadionskega zborovanja, kjer tisoči brez razlike in enoglasno pozdravljajo Vodjo. Od tu je mogoče izpeljati vse atribute fašizma: množičnost, uniformnost, odsotnost agonističnega političnega življenja, odsotnost individualne avtonomije, kult osebnosti, poveličevanje države in naroda, kombinacija absolutnega prostovoljnega podrejanja in oblasti ter totalne državne represije.

Tej podobi ne moremo očitati pretirane pretanjenosti: ne le da omogoča brisanje razlik med fašizmom in stalinizmom, njuno izenačevanje pod krovnim pojmom totalitarizma; ne opisuje niti nič zares specifičnega za 20. stoletje: struktura fašizma, ki se osredotoča na odnos vodja–podaniki, je tako revna, da jo je naenkrat težko razločiti od poljubne diktature, absolutističnih vladavin in celo teokratskih despotizmov starega sveta. Skratka, od pojma fašizma hitro preostane samo abstraktna, nadzgodovinska predstava nekakšne tiranije, ki ni le teoretsko neuporabna, ampak je tudi nerazumljiva.

Pri fašizmu se je zato nasprotno treba poglobiti ravno v mehanizme, ki so pri posameznikih proizvedli podrejanje. Ta panel bo tako črpal iz obsežne teorije, ki se je posvečala prav temu vprašanju. Predstavil in soočil bo perspektive frankfurtske šole, poststrukturalizma in psihoanalize, ki so na različnih ravneh poskušale obravnavati fašizem na mikroravni, torej ne kot fenomena ekonomije ali specifične razporeditve politične moči, temveč primarno kot fenomen »duha«, oziroma sodobnejše rečeno, kot fenomen diskurza in želje.

Govorci:
Aleš Mendiževec/Izidor Barši:Mali fašizem in veliki fašizem
Miha Andrič:Struktura fašističnega diskurza (med označevalcem in željo)
Jernej Kaluža/Anže Okorn:Zakaj vsi hočemo biti fašisti?

Ishay Landa – Progress and Fascism: The Proof of the Pudding?/Napredek in fašizem: dokaz kakovosti?
Apr 30 @ 17:00 – 19:00
Ishay Landa - Progress and Fascism: The Proof of the Pudding?/Napredek in fašizem: dokaz kakovosti?

Can one speak of historical progress after Auschwitz? In this talk I wish to critically re-examine the recurrent notion – associated mainly with the Frankfurt School but finding many comparable formulations – that interwar European fascism demonstrates the illusory, or even pernicious, nature of progress. According to such a view, the calamity of fascism at the very least extinguishes any belief in the emancipatory potential immanent in modernity, if not actually showing that disaster is the very result of a perverse ‘dialectic of Enlightenment’. This view of fascism as the proof of the pudding of progress is not without political implications: historical pessimism and disillusion bring forth either resignation or a desperate search for quasi messianic loopholes that will allow an escape from a seemingly inevitable doom. Perhaps the most incisive formulation of this idea was provided by Walter Benjamin, when, pace Marx, he suggested that revolutions are not ‘the locomotive of world history’ as much as they ‘are an attempt by the passengers on this train – namely, the human race – to activate the emergency brake’. This interpretation of revolution as an exit from cataclysmic history may sound very appealing today. But one can question its underlying premise, namely the view of history as the triumphal march of the ruling classes. Seeing fascists as enraged crusaders against the march of history, affords a perspective from which a defense of progress appears both a tenable and an imperative mission.

Ishay Landa is senior lecturer of history at the Israeli Open University, in Ra’anana (since 2009). His research interests include Nietzscheanism, Marxism, political theory and popular culture. He has written two books: The Overman in the Marketplace (Lexington, 2007) and The Apprentice’s Sorcerer: Liberal Tradition and Fascism (Brill, 2010).

Ali lahko govorimo o napredku po Auschwitzu? V predavanju bom kritično raziskal vztrajno idejo – povezano zlasti s frankfurtsko šolo, toda razvito v številnih podobnih formulacijah –, namreč da je medvojni fašizem pokazal na iluzornost ali celo pogubnost narave napredka. S tega stališča je razdejanje fašizma v najboljšem primeru izničilo vsakršno verjetje v emancipacijski potencial moderne, v najslabšem pa dokazalo, da je bila katastrofa celo posledica perverzne »dialektike razsvetljenstva«. Tak pogled na fašizem kot dokaz »kakovosti« napredka ni brez političnih implikacij: zgodovinski pesimizem in razočaranje vodita ali k resignaciji ali k iskanju kvazimesijanskih vrzeli, ki naj bi omogočale izhod iz na videz neizbežne pogube. Morda je najbolj izostreno formulacijo takšne ideje predlagal Walter Benjamin, ko je v nasprotju z Marxom trdil, da revolucije niso lokomotive svetovne zgodovine, temveč poskus potnikov na tem vlaku – namreč človeštva –, da sprožijo zasilno zavoro. Taka interpretacija revolucije, kot izhoda iz kataklizmične zgodovine, lahko danes zveni precej privlačno. In vendar lahko podvomimo v njeno temeljno premiso, v pojmovanje zgodovine kot zmagoslavnega pohoda vladajočih razredov. Pogled na fašiste kot na besne križarje proti pohodu zgodovine je osnova stališča, s katerega se obramba napredka kaže kot ubranljiva in obenem imperativna naloga.

Ishay Landa je višji predavatelj zgodovine na izraelski »Open University« v Ra’anani (od leta 2009). Raziskuje ničejanstvo, marksizem, politično teorijo in popularno kulturo. Je avtor dveh knjig: The Overman in the Marketplace (Lexington, 2007) in The Apprentice’s Sorcerer: Liberal Tradition and Fascism (Brill, 2010).

May
14
Thu
Richard Seymour – O vprašanju strategije in organizacije @ Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana
May 14 @ 19:00 – 20:30
Richard Seymour - O vprašanju strategije in organizacije @ Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana

Kot pove naslov, se bo predavanje posvetilo predvsem vprašanju (socialistične) strategije in organizacije. Pri tem se bo gotovo odprlo povezano vprašanje države, vendar bomo preučili tudi razmerje državne oblasti [governmental power] z družbenimi gibanji ter posamičnimi kampanjami in upori.

Richard Seymour je markistični avtor in socialistični aktivist, ki trenutno živi v Londonu. Redno objavlja tako v dnevnem časopisju, recimo v britanskem Guardianu, kot v strokovnem in znanstvenem tisku, na televiziji Telesur pa vodi tudi oddajo. Trenutno se na vse pretege trudi končati doktorski študij iz sociologije na London School of Economics.

May
19
Tue
Benno Teschke – Marksizem in mednarodna historična sociologija: nomotetične teorije in izziv historizma @ Stara mesta elektrarna
May 19 @ 19:00 – 21:00

Marksizem se je v področje teorije mednarodnih odnosov usidral z zasledovanjem dveh vprašanj: kako zapolniti odsotnost mednarodnih odnosov v Marxovi in Engelsovi lastni teoriji zgodovine in, obratno, kako vključiti sociologijo in zgodovino v teorijo mednarodnih odnosov. V zvezi s to raziskovalno agendo so začeli nastajati marksistični pristopi k mednarodnim odnosom. V predavanju bomo preučili šibkosti in prednosti dveh vplivnih sodobnih marksističnih teorij mednarodnih odnosov: teorijo neenakega in kombiniranega razvoja (NKR) in politični marksizem (PM). Pokazal bom, da ima teorija NKR nomotetično pojmovanje zgodovine, zaradi česar zapada strukturalizmu in ni zmožna historizacije. Nadaljeval bom z raziskovanjem trenja med strukturalizmom in historizmom v literaturi PM, ki s strukturalističnim govorom o »pravilih reprodukcije« ter historističnim argumentom o družbenem konfliktu in kapitalizmu kot zgodovinskem družbenem odnosu obnovi ta dualizem. Nazadnje bom razvil historistično branje PM, ki z osredotočenjem na zgodovinsko delovanje razgradi vnaprej izgrajene kategorije in splošne teorije marksistične ali nemarksistične provenience (ravnotežje moči, hegemonija, formalni/neformalni imperializem).

Benno Teschke je predavatelj mednarodnih odnosov na angleški Univerzi v Sussexu in avtor vplivnega marksističnega dela o vzniku mednarodnega sistema držav The Myth of 1648. Njegova ključna raziskovalna področja so teorija mednarodnih odnosov, historična sociologija in marksizem. Znan je predvsem po svojem inovativnem razvijanju marksizma na področju mednarodnih odnosov, ki temelji na zgodovinopisju in teoriji Roberta Brennerja in Ellen Meiksins Wood.