Koledar dogodkov

May
3
Sat
Panel discussion VIII: Class Differentiation of the Peasant Population: The Cases of Slovenia and Croatia @ Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18
May 3 @ 17:00 – 19:00

Slovenian agriculture is characterised by small farms of 6,5 ha in average. Almost half of the utilised agricultural area is cultivated by agricultural holdings smaller than 10 ha. In 2012, agriculture employed 8 % of the population. The concentration of agricultural land is a slow yet steady process: between 2000 and 2010 the average size of holdings increased from 5,5 ha to 6,5 ha. The productivity of Slovenian agriculture remains low, lagging behind most of the other European countries: in Slovenia, a single annual work unit (AWU) cultivates 6,3 ha, which is almost three times less than the EU-27 average and four times less than the EU-15 average. Family farms, which rarely hire labour force, predominate (98 % of all economically active persons in agriculture performs labour on their own family farms). Income from farming in most cases does not enable subsistence for the family: in 2002 only 20 % of agricultural holdings provided (an equivalent of) full employment for its active members. With the exception of hired labour and notwithstanding the tendency towards agricultural land concentration, the dominant social bond in this sector remains self-exploitation of family labour. The managerial structure of agricultural holdings in Slovenia is still fundamentally patriarchal and pre-capitalist; there is only 27 % of female farm holders, even though women account for 43 % of AWU or 46 % of all active persons. The CAPs policy, whose aims are gradually shifting from market regulation to cultural landscape preservation, in a way serves to consolidate these relations.

Slovenian agriculture interlocks with capitalist economy in two ways: through the market of agricultural products and services (not labour force); and as a source of additional income (a source of livelihood) of the labour force employed in other economic sectors. In this respect, the pre-capitalist farming (with self-exploitation within the family) serves to subsidise the capitalists. The class analysis of Slovenian rural or peasant population thus has to provide an account of the various combinations of diverse economic activities, enabling the reproduction of agricultural households. The old Marxist analysis of the class character of peasant population, which regarded the scope of ownership over land and the means of cultivation as the main criterion, is insufficient insofar as it was more about income classes than about social classes in the Marxian sense.

The aim of this panel is to analyse the archaic agricultural sector, particularly the position of its labour force in capitalism. What is its perspective? Do peasants constitute a class? If not, which classes constitute the fragmented character of peasants? What are the prospects of the re-agrarisation in countries such as Croatia and Slovenia? In the global South, the so called re-agrarisation is a form of resistance to expropriation; can in our context a return to the countryside provide an answer to the dissolution of the welfare state (and of the public sector in general) and to deindustrialisation? Is it a coincidence that in the time of crisis we are once again speaking of cooperatives?

May
9
Fri
Posredujemo: Maribor! – Mesto v krizi in kriza v mestu (9-11 maj 2014, Maribor) @ Maribor
May 9 @ 0:00 – May 11 @ 0:00
Posredujemo: Maribor! – Mesto v krizi in kriza v mestu (9-11 maj 2014, Maribor) @ Maribor

»The city is man’s most consistent and on the whole, his most successful attempt to remake the world he lives in more after his heart’s desire. But, if the city is the world which man created, it is the world in which he is henceforth condemned to live. Thus, indirectly, and without any clear sense of the nature of his task, in making the city man has remade himself« (Robert Park)

Mesto ni zgolj prostor bivanja, ampak je tudi odnos med njegovimi uporabniki, način bivanja in urejanja skupnih dobrin, način obstoja ljudi, ki bivajo znotraj te skupnosti. Kriza mestnega življenja se odraža v krčenju javnih prostor, v uničenju avtonomih skupnosti, v odtujenih nakupovalnih središčih, praznih stavbah, propadlih tovarnah in razpadu družbenega tkiva. Finančna kriza poglablja te procese in povečuje vpliv partikularnih interesov elit ter mesto vedno bolj odtujuje od ljudi, ki so njegovi ključni uporabniki.

V Mariboru so ti procesi privedli do izrazitih trenj med interesi profita in potrebami njegovih prebivalcev. Medtem, ko se je uporaba mesta vedno bolj odvzemala njegovim prebivalcem, so se ti začeli povezovati in organizirati v skupine, kjer si mesto pridobivajo nazaj preko alternativnih in avtonomnih praks. Da si vzamemo mesto nazaj, ga je potrebno naprej raziskati in razumeti, nato pa preoblikovati po naših potrebah in željah. To je tudi priložnost za študente, da s praktičnim znanstveno-raziskovalnim delom, ki ga na slovenskih fakultetah zagotovo primanjkuje, pridobijo in razvijajo svoja znanja in veščine.

Simpozij smo razdelili na dva sklopa:

  • Mesto v krizi:

V tem sklopu bo preizpraševano mesto nasploh. Kaj je mesto? Kaj je pravica do mesta? Zgodovinski razvoj mesta in urbanega okolja. Javno, privatno in skupno v mestu. Urbani športi in kultura. Mesto in ekonomija. …

  • Mesto kot bojišče:

Ta sklop bo odpiral diskurz o Mariboru. Zakaj in kako je razpadel? Kako se to odraža v skupnosti in pri ljudeh? Kakšne so prakse upora, preživetja in življenja? Urbana kultura in športi v Mariboru. Klientelistične in koruptivne vezi v mestu. Razredna in etnična segregacija …

Simpozij bo potekal v slovenščini.

Osnutke prispevkov enega ali več avtorjev (200-300 besed), ki bi jih želeli predstaviti na simpoziju, pošljite na mestovkrizi@gmail.com do 10. marca 2014.

Predlagatelji bodo seznanjeni o sprejetih predlogih in informacijah v zvezi s programom simpozija v najkrajšem možnem času.
Program in ostale podrobnosti bodo na voljo na tem spletnem mestu ter na Facebook strani Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu.

Za več informacij nam pišite!

May
17
Sat
Kolesarski arhitekturni krog: “Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma” @ Park Tabor, Ljubljana
May 17 @ 10:00 – 13:00
Kolesarski arhitekturni krog: "Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma" @ Park Tabor, Ljubljana

Ljubljanska kolesarska mreža v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije v soboto, 17. maja vabi na letošnji prvi kolesarski »arhitekturni krog«, tokrat namenjen še kako zanimivi in aktualni tematiki – stanovanjski gradnji v času socializma.

Martina Malešič, raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je prijazno sprejela našo pobudo, da si naselja, stanovanjsko gradnjo iz obdobja od konca 2. svetovne vojne do začetka osemdesetih let, o katerih je februarja letos predavala v Stari mestni elektrarni, ogledamo tudi v živo – na kolesu.

Na dobrih 20 km dolgo krožno pot v obratni smeri urinega kazalca bomo krenili ob 10. uri iz Parka Tabor in jo v mestnem jedru v približno treh urah tudi zaključili.

Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma

Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je še povečala že obstoječe pomanjkanje stanovanj, ki je izviralo iz predvojnega časa, ko za delavska stanovanja ni bilo dobro poskrbljeno. Temu sta pripomogli še deagrarizacija in intenzivna industrializacija, ki sta povzročili velik pritok ljudi s podeželja v mesta. Vse to je spodbudilo intenzivnejšo gradnjo stanovanj, ustreznejše urejanje stanovanjskih razmerjih in novo uveljavitev inštituta stanovanjskih pravic. Obnova stanovanjskega fonda in izboljšanje stanovanjskih razmer z namenom, da bi bilo stanovanje dostopno vsakomur, je bila eno izmed prednostnih nalog socialnega programa jugoslovanske socialistične ureditve.

Državno vodena stanovanj­ska gradnja iz časa socializma je dodobra zaznamovala podobo in značaj jugoslovanskih naselij. V Sloveniji tako še danes 40 % obstoječe večstanovanjske gradnje predstavljajo stavbe, ki so bile zgrajene med letoma 1946 in 1985. Stanovanjska naselja iz časa modernizma se sicer danes v večini primerov kažejo v klavrni podobi nezadostnih bivanjskih standardov, neprimernih prenov, slabega vzdrževanja, prevelike gostote prebivalstva in pomanjkanja parkirnih površin. Kljub temu pa še vedno ohranjajo sled izjemno naprednega obdobja v razvoju slovenske kolektivne stanovanjske arhitekture, ki se kaže v nespornih kvalitetah, kakršne so veliki odprti prostori med bloki, bogato zelenje, inovativne gradbene tehnologije, pestre stanovanjske tipologije in premišljeni tlorisi stanovanj.

Postaje kolesarskega »arhitekturnega« kroga

Iz Parka Tabor nas bo pot najprej vodila proti Savskemu naselju, ki se je v povojnem času intenzivno dograjevalo več desetletij, zaradi česar srečujemo v njem različne ureditve in tipe stanovanjskih stavb. Šele zazidalni načrt leta 1959 je posamezne stavbe povezal v stanovanjsko sosesko. Po večdesetletnem premoru se v zadnjem času ponovno pojavljajo težnje po vzpostavitvi aktivno delujoče skupnosti. Napredovali bomo proti severu k bežigrajski soseski BS3 – Stožice (1970-77). Njena urbanistična zasnova (Mitja Jernejec, Vesna Ferluga) je obudila idejo notranje ulice v naselju, bele strešine stolpnic (Ilija Arnautović) pa so obogatile mestno silhueto. Iz Bežigrada bomo prestopili v šišensko stanovanjsko naselje, ki je bilo kot eno prvih povojnih večjih naselij zgrajeno po modernističnem principu mesta v parku ob industrijskem kompleksu Litostroj (1947-51). Po Celovški cesti bomo dosegli Šišensko sosesko 6, eno izmed prvih zaključenih stanovanjskih sosesk, ki so se v poznih 60. letih začele graditi v Ljubljani (urbanizem: Aleš Šarec in Janez Vovk, arhitektura: Ilija Arnautović in Aleksander Peršin). V naselju bomo občudovali prijetne ambiente v zavetju nižjih blokov, velike zelene površine in izločitev avtomobilskega prometa iz sredine naselja. Nadaljevali bomo do terasastih blokov v Kosezah arhitekta Viktorja Pusta (1974), ki v našem prostoru predstavljajo sicer redek, a učinkovit tip terasastega stanovanjskega bloka. Ta željo po intimnejših stanovanjskih enotah združuje z visoko izrabo zemljišča. Pot nas bo nato vodila po Poti spominov in tovarištva mimo Koseškega bajerja in vse do Barja, do naselja Murgle. Murgle so nastajale istočasno kot ostala ljubljanska naselja, ki jih bomo videli na »arhitekturnem krogu«, a se od njih bistveno razlikujejo po nizko-gosti zazidavi in izključni uporabi tipa enodružinske hiše, vrstne ali atrijske. Zasnovala sta jih arhitekta Marta in France Ivanšek, gradile pa so se v različnih fazah, od l. 1965 do 1980, manjša skupina hiš pa je bila grajena tudi kasneje. Iz Murgel se bomo počasi vračali nazaj v mestno središče. Če nam bosta omogočala vreme in volja, bomo naredili postanke ob morebitnih drugih zanimivih stanovanjskih predelih mesta.

Martina Malešič je raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, dejavna v več strokovnih organizacijah. Njeno področje raziskovanja je slovenska arhitektura, oblikovanje in urbanizem 20. stoletja.

Jun
9
Mon
Peter Hudis – Marxov koncept alternative kapitalizmu @ Trubarjeva hiša litarature, Stritarjeva 7, Ljubljana
Jun 9 @ 18:00 – 20:00
Peter Hudis - Marxov koncept alternative kapitalizmu @ Trubarjeva hiša litarature, Stritarjeva 7, Ljubljana

Inštitut za delavske študije vas vabi na izredno predavanje Petra Hudisa, ki bo v ponedeljek, 9. junija 2014, ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani.

Peter Hudis – Marxov koncept alternative kapitalizmu

Če nam ne bo uspelo razviti vzdržnega koncepta alternative kapitalizmu, ne bo dolgoročno uspel noben poskus, da bi vzpostavili radikalno kritiko družbe za 21. stoletje. Da bi ustrezno odgovorili na ta izziv, moramo premisliti najbolj osnovne premise družbene teorije in prakse, še posebej v luči propada državnega “komunizma” in zahodne socialne demokracije, ki jima ni uspelo človeštva osvoboditi odtujitve, razredne prevlade in kapitalističnega zakona vrednosti. V predavanju, ki bo temeljilo na moji zadnji knjigi, Marx’s Concept of the Alternative to Capitalism, bom raziskal, kako Marxova kritika kapitala, produkcije vrednosti in abstraktno občega delovnega časa temelji v večinoma spregledani emancipatorni viziji postkapitalistične družbe, ki se radikalno razlikuje od tega, kar se je v zadnjih sto letih predstavljalo kot “socializem” ali “komunizem”. Čeprav se Marx nikoli ni vdajal pisanju “načrtov za prihodnost”, nas je njegova vizija emancipacije – ki sega veliko dlje od preprostega klica po odpravi zasebne lastnine, trga in “anarhičnih” menjalnih razmerij – opremila s pomembno teoretsko podlago za našo nalogo, da si zamislimo prihodnost po kapitalizmu.

Peter Hudis je profesor filozofije na Oakton Community College v ZDA. Raziskovalno se ukvarja predvsem z marksistično družbeno teorijo in s hegeljansko filozofijo ter je med drugim avtor knjige Marx’s Concept of the Alternative to Capitalism. Je tudi urednik The Complete Works of Rosa Luxemburg, izdaje zbranih del, ki obsega 14 zvezkov in bo kmalu izšla v založbi Verso Books. Hudis je član mednarodne marksistične-humanistične organizacije International Marxist-Humanist Organization.