Koledar dogodkov

Apr
29
Mon
David McNally – Primitive Accumulation, Migrant Workers and Social Reproduction in the Age of Austerity @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana
Apr 29 @ 18:00 – 20:00
David McNally - Primitive Accumulation, Migrant Workers and Social Reproduction in the Age of Austerity @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana

The Age of Austerity ushered in by the global crisis of 2008-9 centrally involves cheapening the reproduction of labour-power by means of reducing both private wages and the social wage administered by the state. These policies have decided class, gender, racial and generational dimensions. To properly elucidate these dimensions, however, requires that we also grasp ongoing primitive accumulation as a crucial ‘moment’ in the austerity agenda. To accomplish this means addressing the role of the reproduction of the global reserve army of labour, and of precarious migrant workers, in the restructuring of labour-power on a world scale.

In order to develop the theory of primitive accumulation in these directions, this paper returns to tensions in Marx’s account of the social reproduction of labour-power. Here I argue that not only does Marx’s conceptualization require a gender analysis, but that it also needs to be developed with respect to the problematic of labour migration. I show where Marx points to ways in which we might do this. The analysis presented underlines the decisive importance of an anti-racist defence of migrant workers for any effective working class politics in the Age of Austerity.

David McNally is Professor of Political Science at York University and a leading member of the New Socialist Group (www.newsocialist.org). He has written extensively on the critique of political economy. His publications include Global Slump: The Economics and Politics of Crisis and Resistance and Monsters of the Market: Zombies, Vampires and Global Capitalism. 

Prvotna akumulacija, migrantski delavci in družbena reprodukcija v dobi varčevanja

Doba varčevanja, ki jo je povzročila svetovna kriza iz let 2008–2009, v veliki meri temelji na pocenitvi reprodukcije delovne sile s pomočjo zniževanja tako zasebne mezde kakor družbene mezde, s katero upravlja država. Te politike so odločilno posegle v razredna, spolna, rasna in generacijska razmerja. Da bi jih lahko celovito osvetliti, pa moramo upoštevati tudi trenutno prvotno akumulacijo kot ključni »moment« varčevalne politike. Zato moramo analizirati vlogo, ki jo pri preoblikovanju delovne sile na svetovni ravni igrajo reprodukcija svetovne rezervne armade delovne sile in prekarni migrantski delavci.

Da bi lahko razvili teorijo prvotne akumulacije s tega gledišča, se bomo vrnili k napetosti v Marxovi obravnavi družbene reprodukcije delovne sile. Pokazali bomo, da Marxova konceptualizacija potrebuje ne samo analizo spolov, temveč jo je treba razviti tudi z vidika delavske migracije. Izpostavili bomo mesta, kjer nam to omogoča sam Marx. Predstavljena analiza bo poudarila ključnost antirasistične obrambe migrantskih delavcev za učinkovito politiko delavskega razreda v dobi varčevanja.

David McNally je profesor na kanadski Univerzi York in eden vodilnih članov kolektiva New Socialist (www.newsocialist.org). Ukvarja se s kritiko politične ekonomije. Med drugim je objavil knjigi Global Slump: The Economics and Politics of Crisis and Resistance in Monsters of the Market: Zombies, Vampires and Global Capitalism.

Lectures & Predavanja:
Global Crisis – Global Resistance
“Labour-Power and Social Reproduction: From Capital to the Current Crisis”

Nov
21
Thu
Anej Korsika – Država, partija in revolucija @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Nov 21 @ 18:00 – 20:00
Anej Korsika - Država, partija in revolucija @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in periferijo nas silijo, da na svoj položaj naposled pogledamo s treznimi očmi. Za meščansko družbo je v tem smislu značilna nenehna državljanska vojna, ki poteka v obliki razrednega boja. V času krize postane ta boj še vidnejši in neizprosnejši, razpadanje družbe v dva velika, nasproti si stoječa si razreda pa še hitrejše. Razred kapitalistov ima vse – medijsko, vojaško, in politično industrijo, torej celotno meščansko državo –, delavski razred pa nima ničesar. Vprašanje organiziranosti socialistične politike in delavskega razreda proti državi in skozi državo zato ni nekakšno tehnično vprašanje, temveč najpomembnejše teoretsko vprašanje našega časa. Šele z odgovarjanjem nanj se bo lahko realno obstoječa levica končno povzpela na raven zgodovinske naloge, ki leži pred njo. V nasprotju s tistimi, ki poudarjajo, da je danes nespametno in nevarno govoriti o revolucionarni družbeni preobrazbi (Janis Varoufakis) in da je treba z radikalnimi spremembami počakati na konec krize, bomo skupaj z Marxom poudarili, da je revolucija mogoča zgolj kot posledica krize in da v času splošne blaginje o njej ne more biti govora. Zato je danes nujno, da ponovno začnemo razmišljati o razmerju med državo, partijo in revolucijo.

K tej razpravi bomo pristopili z analizo oktobrske revolucije, in sicer zgodovinskih okoliščin, ki so do nje privedle, in teoretskih prispevkov njenih glavnih nosilcev, predvsem Vladimirja Iljiča Lenina. V nasprotju s tistimi tokovi sodobne levice, ki v partijski disciplini, demokratičnem centralizmu in drugih načelih, po katerih so delovali boljševiki, vidijo največje nevarnosti, bomo poudarili, da je za realno obstoječo levico še nevarnejše in še bolj lahkomiselno ignoriranje tega nadvse pomembnega dela zgodovine. Šele s temeljito analizo je namreč mogoče pokazati na realne omejitve tega projekta, ga na ta način okrepiti in prignati naprej.

Anej Korsika je član Delavsko-punkerske univerze in Iniciative za demokratični socializem.

Feb
10
Mon
Študijski seminar – Sovjetska zveza in njeni kritiki @ ZSSS, Ljubljana
Feb 10 @ 17:00 – 19:00
Študijski seminar - Sovjetska zveza in njeni kritiki @ ZSSS, Ljubljana

Nosilca in izvajalca: Sašo Furlan in Tibor Rutar
Prijave in informacije: tibor.rutar@gmail.com
Termin: vsak ponedeljek 17.00 -19.00 (od 18. novembra naprej)
Lokacija: Knjižnica Mirovnega inštituta (Metelkova 6)

Na prvem, uvodnem srečanju bo predaval dr. Lev Centrih.

Na bralnem seminarju se bomo posvetili teoretski refleksiji enega najbolj razvpitih poskusov izgradnje kapitalizmu alternativnega družbeno-ekonomskega sistema v 20. stoletju – realno obstoječega socializma v Sovjetski zvezi. Te tematike se ne lotevamo le iz gole zgodovinske radovednosti, saj menimo, da nam ustrezna refleksija tega projekta lahko marsikaj pove tudi o sami naravi sodobnega kapitalizma ter o možnostih in pogojih njegove odprave. Dejstvo, da je nemara najbolj megalomanski poskus izgradnje socializma v zgodovini človeštva klavrno spodletel in za seboj pustil nič več kot restavracijo kapitalizma, kaže na neizmerno trdoživost, vztrajnost in dinamičnost družbeno-ekonomskega sistema, v katerem živimo. Hkrati pa priča o tem, da je izgradnja socialistične družbe, ki bi trajno nadomestila kapitalizem, vse prej kakor lahka naloga. Ustrezna analiza vzrokov za neuspeh preteklih poskusov izgradnje socializma je zato nujen predpogoj uspešnosti vsakršne socialistične prakse, ki danes ponovno poskuša odpraviti kapitalizem.

Seminar ne bo osredotočen na empirične študije zgodovinskega razvoja Sovjetske zveze, temveč na teoretske tekste marksističnih avtorjev, ki tako ali drugače poskušajo artikulirati bistvene strukturne poteze ter tendence in zakone, ki so določali in regulirali družbeno-ekonomski sistem v Sovjetski zvezi. Podrobneje bomo obravnavali tri marksistične teorije o družbeno-ekonomskem sistemu v Sovjetski zvezi: teorijo »degenerirane delavske države«, ki jo je postavil Lev Trocki in kasneje preciziral Ernest Mandel; teorijo »državnega kapitalizma«, ki sta jo razvila Raja Dunajevska in C. L. R. James; in teorijo »spodbijane reprodukcije« (contested reproduction), ki jo je na podlagi spisov Jevgenija Preobraženskega razvil Michael Lebowitz. Pri kritičnem soočenju omenjenih teorij ne bomo mogli obiti temeljnih tekstov samega Marxa, saj se vse te teorije posredno ali neposredno naslanjajo na njegovo teorijo vrednosti. Ravno pravilno razumevanje Marxove teorije vrednosti je namreč odločilni kriterij za presojanje o ustreznosti marksističnih teorij strukturnih potez družbeno-ekonomskega sistema v Sovjetski zvezi.

Edini pogoj za udeležbo je prebrana literatura. Ob prvem obisku prosimo, da mentorjema sporočite svoj e-naslov, ki bo dodan na seznam prejemnikov literature, ki jo boste obiskovalci seminarja prejemali sproti v e-formatu.

Literatura:

  • Chattopadhyay, Paresh. The Marxian Concept of Capital and the Soviet Experience. Westport (CN): Praeger, 1994.
  • Cliff, Tony. State Capitalism in Russia. London: Bookmarks, 1988 [1955].
  • CLR, James, Raya Dunayevskaya in Grace Lee. State Capitalism and World Revolution. Oakland: PM Press, 2013 [1950].
  • Dunayevskaya, Raya. The Nature of Russian Economy. 1946-47. Dostopno prek: http://www.marxists.org/archive/dunayevskaya/works/1946/statecap.htm.
  • Lebowitz, Michael. The Contradictions of »Real Socialism«. New York: Monthly Review Press, 2012.
  • Mandel, Ernest. The Inconsistencies of State Capitalism. 1969. Dostopno prek: http://www.marxists.org/archive/mandel/1969/08/statecapitalism.htm.
  • Marx, Karl. »Kritika gothskega programa«. Prev. Maks Veselko. Karl Marx in Friedrich Engels, Izbrana dela. 4. zv. Ur. Boris Ziherl. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1968 [1875]. 479–509.
  • Marx, Karl. Kapital : kritika politične ekonomije. 3, Celotni proces kapitalistične produkcije. Prev. Ivan Lavrač. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1973 [1894].
  • Marx, Karl. Kritika politične ekonomije 1857/58 [Grundrisse]. Ur. Rado Riha; prev. Božidar Debenjak, Valentin Kalan, Tomaž Mastnak, Jelica ŠumičRiha, Rado Riha, Primož Simoniti, Peter Wieser. Ljubljana: Delavska enotnost, 1985.
  • Marx, Karl. H kritiki politične ekonomije : 1858-1861. Ur. Tomaž Mastnak; prev. Igor Kramberger, Tomaž Mastnak in Rado Riha. Ljubljana: Marksistični center CK ZKS, 1989.
  • Marx, Karl. Kapital : kritika politične ekonomije. 1, Produkcijski proces kapitala. Ur. Jernej Habjan, Marko Kržan in Ciril Oberstar; prev. Mojca Dobnikar. Ljubljana, Sophia, 2012 [1867].
  • Mattick, Paul. Marx and Keynes: The Limits of the Mixed Economy. Boston: Extending Horizons Books/Porter Sargent Publisher, 1969.
  • Rubin, Isaak I. Essays on Marx’s Theory of Value. New Delhi: HarperCollins India, 1999 [1928].
  • Stalin, Joseph. Economic Problems of Socialism in the USSR. 1951. Dostopno prek: http://www.marxists.org/reference/archive/stalin/works/1951/economic-problems/.
  • Sweezy, Paul M. Post-Revolutionary Society. New York: Monthly Review Press, 1980.
  • Trotsky, Leon. The Revolution Betrayed. New York: Dover Publications, Inc., 2004 [1936].
  • Van der Linden, Marcel. Western Marxism and the Soviet Union. Chicago: Haymarket Books, 2007.
Nov
20
Thu
Martin Hergouth – Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države @ Sindikalna dvorana, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomskova 18, 1000 Ljubljana, Slovenija
Nov 20 @ 18:00 – 20:00
Martin Hergouth - Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države @ Sindikalna dvorana, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomskova 18, 1000 Ljubljana, Slovenija

“Rien.”
– Ludvik XVI, dnevniški zapisek, 14.7.1789

Ko gre za mišljenje države, strogo ločevanje med intelektualno zgodovino teorij države na eni strani in objektivno-materialistično zgodovino nastanka države na drugi v bistvenem oziru ni smiselno. Upoštevati je treba ravno to, da je bil zgodovinski nastop države v njeni moderni pojavni obliki bistveno zvezan z udejanjenjem velikega razsvetljeskega projekta, s katerim naj bi se ljudstva in nasploh Človek osvobodili podrejenosti tujim silam in avtoritetam in naposled zaživeli svobodno in avtonomno v transparentnem odnosu do sebe. Država je vedno že bila mišljena. To vprašanje možnosti racionalne utemeljenosti oblasti tako opredeljuje tradicijo novoveške politične misli, kulminacijo katere lahko nemara vidimo v Rousseauju. Kar temu sledi, je slavni moment udejanjenja te misli v zgodovini v dogodku francoske revolucije, ki ne le zaznamuje, temveč zares vzpostavi moderno dobo, in sicer na način, da ravno pušča odprta vprašanja o svoji uspešnosti oziroma dovršenosti.

Toda ta etapa klasične politične misli se zares sklene šele na drugi strani revolucije, s Heglom – in njegov odnos do revolucije je značilno dvoznačen. Po eni strani je vsa njegova filozofija – kar je tudi eksplicitno priznaval – pogojena s (post)revolucionarno situacijo, v kateri je nastajala in vsekakor bi se strinjal s tezo, da se je idejna revolucija nemške klasične filozofije lahko zgodila zaradi francoske politične (ne pa namesto nje, kot njena bolj civilizirana in nenasilna različica, kar bi bila reakcionarnejša različica tega nemškega mita). Po drugi strani je razmeroma kmalu artikuliral nedvoumno, imanentno kritiko ravolucionarnega dogajanja v Franciji; zatrdil je nujnost revolucije, toda tudi nujnost njenega neuspeha. V znamenitem razdelku Fenomenologije duha izpeljuje, kako se neposredno udejanjenje absolutne svobode samo iz sebe sprevrže v strahovlado, v destruktivno gibanje abstraktne negativnosti, v “furijo izginjanja”. Argumentacija, v kateri lahko vidimo arhetip večine konservativnih ali liberalnih kritik radikalnih političnih projektov, je tesno zvezana z njegovo siceršnjo kritiko razsvetljenske politične teorije in preko nje strukturira njegovo lastno teorijo države, podano v Orisu filozofije pravice.

Pričujoče predavanje si bo zadalo dvoje: prvič, podati osnovno skico razvoja modernega mišljenja države z osredotočanjem na Rousseauja in Heglovo kritiko slednjega ter drugič, osvetliti Heglovo argumentacijo v omenjenem razdelku “Absolutna svoboda in strahovlada” skupaj s predstavitvijo mesta, ki ga zaseda v toku zgodovinskega gibanja zavesti, ki tvori Fenomenologijo duha. Na koncu bo lahko vsaj načeto vprašanje, kakšna je sedanja relevantnost tega momenta Heglove misli oziroma kako ga spraviti v odnos s postheglovsko družbeno-politično realnostjo, kapitalizmom.