Koledar dogodkov

Apr
29
Mon
David McNally – Primitive Accumulation, Migrant Workers and Social Reproduction in the Age of Austerity @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana
Apr 29 @ 18:00 – 20:00
David McNally - Primitive Accumulation, Migrant Workers and Social Reproduction in the Age of Austerity @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana

The Age of Austerity ushered in by the global crisis of 2008-9 centrally involves cheapening the reproduction of labour-power by means of reducing both private wages and the social wage administered by the state. These policies have decided class, gender, racial and generational dimensions. To properly elucidate these dimensions, however, requires that we also grasp ongoing primitive accumulation as a crucial ‘moment’ in the austerity agenda. To accomplish this means addressing the role of the reproduction of the global reserve army of labour, and of precarious migrant workers, in the restructuring of labour-power on a world scale.

In order to develop the theory of primitive accumulation in these directions, this paper returns to tensions in Marx’s account of the social reproduction of labour-power. Here I argue that not only does Marx’s conceptualization require a gender analysis, but that it also needs to be developed with respect to the problematic of labour migration. I show where Marx points to ways in which we might do this. The analysis presented underlines the decisive importance of an anti-racist defence of migrant workers for any effective working class politics in the Age of Austerity.

David McNally is Professor of Political Science at York University and a leading member of the New Socialist Group (www.newsocialist.org). He has written extensively on the critique of political economy. His publications include Global Slump: The Economics and Politics of Crisis and Resistance and Monsters of the Market: Zombies, Vampires and Global Capitalism. 

Prvotna akumulacija, migrantski delavci in družbena reprodukcija v dobi varčevanja

Doba varčevanja, ki jo je povzročila svetovna kriza iz let 2008–2009, v veliki meri temelji na pocenitvi reprodukcije delovne sile s pomočjo zniževanja tako zasebne mezde kakor družbene mezde, s katero upravlja država. Te politike so odločilno posegle v razredna, spolna, rasna in generacijska razmerja. Da bi jih lahko celovito osvetliti, pa moramo upoštevati tudi trenutno prvotno akumulacijo kot ključni »moment« varčevalne politike. Zato moramo analizirati vlogo, ki jo pri preoblikovanju delovne sile na svetovni ravni igrajo reprodukcija svetovne rezervne armade delovne sile in prekarni migrantski delavci.

Da bi lahko razvili teorijo prvotne akumulacije s tega gledišča, se bomo vrnili k napetosti v Marxovi obravnavi družbene reprodukcije delovne sile. Pokazali bomo, da Marxova konceptualizacija potrebuje ne samo analizo spolov, temveč jo je treba razviti tudi z vidika delavske migracije. Izpostavili bomo mesta, kjer nam to omogoča sam Marx. Predstavljena analiza bo poudarila ključnost antirasistične obrambe migrantskih delavcev za učinkovito politiko delavskega razreda v dobi varčevanja.

David McNally je profesor na kanadski Univerzi York in eden vodilnih članov kolektiva New Socialist (www.newsocialist.org). Ukvarja se s kritiko politične ekonomije. Med drugim je objavil knjigi Global Slump: The Economics and Politics of Crisis and Resistance in Monsters of the Market: Zombies, Vampires and Global Capitalism.

Lectures & Predavanja:
Global Crisis – Global Resistance
“Labour-Power and Social Reproduction: From Capital to the Current Crisis”

Apr
30
Tue
Panel discussion – Primitive Accumulation as a Factor in Fiscal Sustainability Policies @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana
Apr 30 @ 11:00 – 12:30
Panel discussion - Primitive Accumulation as a Factor in Fiscal Sustainability Policies @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana

The management and manipulation of crises is, according to David Harvey, one of the most important features of the so-called accumulation by dispossession, that is, the continuation and proliferation of accumulation practises that were grasped by Marx as ‘primitive’ or ‘original’. Debt crises, especially in the peripheral countries of the capitalist world-system, have been quite common since the 1980s (having even become endemic in the Latin American countries) and have as a rule been managed and controlled according to the recipes of the representatives of creditors, international financial institutions such as the IMF, and the governments of the core capitalist countries. The ‘fine art’ of dealing with the crises of the countries that have fallen into the debt trap has thus become an efficient instrument of the agents of capital in ‘rationalising’ subordinate peripheral economies as well as redistributing assets from the poor countries to the rich ones. The processes of what neoliberal economists call ‘confiscatory deflation’, which usually follow a crisis, are, for Harvey, nothing but practices of accumulation by dispossession.

The countries of the southern and eastern peripheries of the EU and the eurozone, such as Hungary, Romania, Greece and Portugal, have been the first to experience a severe debt crisis in the EU. They have been the first victims of harsh austerity measures and ‘structural adjustment’ policies imposed by the troika (IMF, ECB and the EC). This panel discussion will address the following question: Should the current ‘fiscal sustainability policies’ for managing and controlling the debt crisis in the peripheries of the EU and the eurozone – that is, policies that include draining public funds by means of high interest rates on sovereign bonds, programmes of privatisation of assets that have so far been public, etc. – be seen as practices of primitive accumulation, that is, of accumulation by dispossession?

Michael A. Lebowitz – Primitive Accumulation versus Contested Reproduction
Apr 30 @ 18:00 – 20:00
Michael A. Lebowitz - Primitive Accumulation versus Contested Reproduction

If we don’t understand a system as it is fully developed [its ‘Being’] and thus its critical characteristics, we cannot investigate the ‘becoming’ of those characteristics. This is why Marx discussed primitive (or original) accumulation of capital only at the end of Volume 1 of Capital. Exclusive focus upon the emergence of the new elements, however, is not real history. ‘Becoming’ is two sided: it is both a coming into being and a passing away. The concept of primitive accumulation explores only the former; it considers the new being born but not the old struggling to remain alive. It is, in short, one-sided. Not only does it fail to explore on its own the struggle of the old for its reproduction but it also does not consider the interaction, the morbid symptoms and dysfunction when two sets of productive relations are engaged in contested reproduction with respect to their control of the elements of production.

What is lost? The centrality of class struggle – the struggle of two sides and the conditions thereby in which history is made. The paper considers various historical phenomena using the concept of contested reproduction.

Michael A. Lebowitz is Professor Emeritus of Economics of Simon Fraser University in Canada and author of The Socialist Alternative: Real Human Development (2010) and Contradictions of “Real Socialism”: The Conductor and the Conducted (2012).

Prvotna akumulacija proti sporni reprodukciji

Če ne razumemo sistema, ko je dovršen (njegove »biti«), in s tem njegovih ključnih lastnosti, ne moremo preiskati »postajanja« teh lastnosti. Zato Marx o prvotni (ali izvorni) akumulaciji kapitala razpravlja šele na koncu prvega zvezka Kapitala. Ekskluzivno osredotočanje na nastanek novih elementov pa ni resnična zgodovina. »Postajanje« je dvostransko: hkrati je prihajanje v bit in odmiranje. Koncept prvotne akumulacije raziskuje le prvi proces: obravnava rojstvo novega, ne pa tudi starega, ki se bori za preživetje. Skratka, je enostranski. Ne samo, da ne zmore razložiti boja starega za lastno reprodukcijo, temveč hkrati tudi ne obravnava interakcije, morbidnih simptomov in disfunkcionalnosti, ki se pojavijo, ko sta dve seriji produkcijskih odnosov vpleteni v sporno reprodukcijo z vidika njunega nadzora nad elementi produkcije.

Kaj se s tem izgubi? Osrednjost razrednega boja – boja dveh strani in s tem okoliščin, v katerih se dela zgodovina. Prispevek obravnava različne zgodovinske fenomene raziskuje in pri tem uporablja koncept sporne reprodukcije.

Michael A. Lebowitz je zaslužni profesor ekonomije na univerzi Simon Fraser v Kanadi in avtor knjig The Socialist Alternative: Real Human Development (2010) in Contradictions of “Real Socialism”: The Conductor and the Conducted (2012).

Lectures & Predavanja:
“The Concept of “Fairness”: Possibilities, Limits, Possibilities”
Rediscovering socialism and recovering Marx

Mar
6
Thu
Catherine Samary – Od protislovij realsocializma do delavske politične ekonomije Pridobitve Jugoslavije @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 6 @ 18:00 – 20:00
Catherine Samary - Od protislovij realsocializma do delavske politične ekonomije Pridobitve Jugoslavije @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

“V nasprotju z večino pristopov, ki na “realsocializem” gledajo kot na partikularen sistem, sem trdil […], da moramo nanj gledati kot na dejanski pojav, ki je vseboval več produkcijskih razmerij, t.j. da je ključno prepoznati obstoj spodbijane reprodukcije dveh različnih logik.” – Michael Lebowitz

Moja prva študija jugoslovanske izkušnje je bila doktorska disertacija leta 1988: “Les logiques contradictoires de l’accumulation yougoslave” (Nasprotujoče si logike jugoslovanske akumulacije), ki je bil izdana pod naslovom: “Le marché contre l’autogestion – l’expérience yougoslave” / The Market against self-managment – the Yugoslav experience”, La Brčche/Publisud, 1988). Gre za nadgradnjo pristopa Preobraženskega, po katerem socialistično prehodno družbo zaznamujeta dva nasprotujoča si “zakona”.
Svoje predavanje bom zastavila na podlagi tega ključnega metodološkega problema, ki si ga delim z Lebowitzovo analizo nasprotujočih si logik znotraj “realsocializma”. Z Lebowitzem se prav tako strinjam glede poudarka na samoorganizaciji delavstva, ki lahko razreši protislovje med družbenim razmerjem ‘dirigentov’ in ‘dirigiranih’.
Hkrati bom poudarila tudi razlike v odnosu do Lebowitza, in sicer na dveh točkah analize. Na eni strani bolj konkreten zgodovinski pristop, na drugi pa kompleksnejšo formulacijo nasprotujočih si logik v postkapitalistični prehodni družbi.
Na temelju vsega tega bom izpostavila potrebo po temeljnih teoretskih razlikah pri pojmovanju trga, zakona vrednosti in konceptov, ki so primerni za analizo ne-kapitalističnih družb.

Na podlagi Lebowitzevih konceptov bom omenjene razširitve vpeljala v :

  1. zgodovinski pristop skozi razpravo o tem, kaj je bila jugoslovanska “družbena pogodba”, ki je povezovala ‘dirigente’ (avantgardno partijo) in ‘dirigirane’; a tudi v razpravo o uporabnosti pojma »avantgardna partija«, v kolikor je ta zgodovinsko ustrezen.
  2. Potrebo po bolj kompleksnem pristopu h konfliktom bom ponazorila skozi razpravo o: a) različnih logikah upravljavcev (ki jih ne smemo zvesti na logike kapitala); b) birokratizaciji »avantgardne partije«, ki je ne smemo zreducirati na kapitalistično transformacijo; ter bolj obsežno skozi razpravo o c) nasprotjih med individualnimi (ali lokalnimi) interesi in potrebi po doslednem »socializiranem« projektu. Ta poudarek se precej navezuje na pomisleke, ki jih je o materialni spodbudi izrazil Che Guevara v »Broad Economic Debate«, ki je vključevala tudi Ernesta Mandela in Bruna Bettelheima.

Zaključila bom z nasprotovanjem redukciji omenjenih konfliktov na kapitalistične (realno obstoječe) logike in konceptualizaciji socializma kot homogene družbe brez notranjih konfliktov, ki ne upošteva organskih težav: delavske pravice in polna zaposlenost; individualni/lokalni interes in družbeno lastništvo; pomen samoodločbe v kontekstu multinacionalnega projekta ter potreba po določeni obliki denarja in trga, ki se razlikuje od funkcije denarja kot kapitala in posplošenega trga. To nas pripelje do zaključka o neustreznosti marksovskih konceptov, ki so bili razviti za kapitalistični produkcijski način.

Catherine Samary je doktorica ekonomije in upokojena profesorica na Univerzi Paris-Dauphine. Predava na Inštitutu za evropske študije (IEE) in na Univerzi Paris 8 St. Denis. Je raziskovalka, ki je specializirana za Balkan in Vzhodno Evropo, ukvarja pa se s področji zgodovine socializmov, krize in transformacij v kapitalistični globalizaciji ter evropskih integracij.
Je soustanoviteljica inštituta Espace Marx, čanica znanstvenega sveta ATTAC v Franciji in uredniškega odbora njihove revije »Les Possibles« ter sourednica Le Monde Diplomatique’s Atlas 2013 in sodelavka časopisa Le Monde Diplomatique. Deluje tudi kot aktivistka v večih mednarodnih mrežah in političnih organizacijah alternativne levice.
http://csamary.free.fr

Literatura za pripravo na razpravo: