Koledar dogodkov

Feb
10
Mon
Študijski seminar – Sovjetska zveza in njeni kritiki @ ZSSS, Ljubljana
Feb 10 @ 17:00 – 19:00
Študijski seminar - Sovjetska zveza in njeni kritiki @ ZSSS, Ljubljana

Nosilca in izvajalca: Sašo Furlan in Tibor Rutar
Prijave in informacije: tibor.rutar@gmail.com
Termin: vsak ponedeljek 17.00 -19.00 (od 18. novembra naprej)
Lokacija: Knjižnica Mirovnega inštituta (Metelkova 6)

Na prvem, uvodnem srečanju bo predaval dr. Lev Centrih.

Na bralnem seminarju se bomo posvetili teoretski refleksiji enega najbolj razvpitih poskusov izgradnje kapitalizmu alternativnega družbeno-ekonomskega sistema v 20. stoletju – realno obstoječega socializma v Sovjetski zvezi. Te tematike se ne lotevamo le iz gole zgodovinske radovednosti, saj menimo, da nam ustrezna refleksija tega projekta lahko marsikaj pove tudi o sami naravi sodobnega kapitalizma ter o možnostih in pogojih njegove odprave. Dejstvo, da je nemara najbolj megalomanski poskus izgradnje socializma v zgodovini človeštva klavrno spodletel in za seboj pustil nič več kot restavracijo kapitalizma, kaže na neizmerno trdoživost, vztrajnost in dinamičnost družbeno-ekonomskega sistema, v katerem živimo. Hkrati pa priča o tem, da je izgradnja socialistične družbe, ki bi trajno nadomestila kapitalizem, vse prej kakor lahka naloga. Ustrezna analiza vzrokov za neuspeh preteklih poskusov izgradnje socializma je zato nujen predpogoj uspešnosti vsakršne socialistične prakse, ki danes ponovno poskuša odpraviti kapitalizem.

Seminar ne bo osredotočen na empirične študije zgodovinskega razvoja Sovjetske zveze, temveč na teoretske tekste marksističnih avtorjev, ki tako ali drugače poskušajo artikulirati bistvene strukturne poteze ter tendence in zakone, ki so določali in regulirali družbeno-ekonomski sistem v Sovjetski zvezi. Podrobneje bomo obravnavali tri marksistične teorije o družbeno-ekonomskem sistemu v Sovjetski zvezi: teorijo »degenerirane delavske države«, ki jo je postavil Lev Trocki in kasneje preciziral Ernest Mandel; teorijo »državnega kapitalizma«, ki sta jo razvila Raja Dunajevska in C. L. R. James; in teorijo »spodbijane reprodukcije« (contested reproduction), ki jo je na podlagi spisov Jevgenija Preobraženskega razvil Michael Lebowitz. Pri kritičnem soočenju omenjenih teorij ne bomo mogli obiti temeljnih tekstov samega Marxa, saj se vse te teorije posredno ali neposredno naslanjajo na njegovo teorijo vrednosti. Ravno pravilno razumevanje Marxove teorije vrednosti je namreč odločilni kriterij za presojanje o ustreznosti marksističnih teorij strukturnih potez družbeno-ekonomskega sistema v Sovjetski zvezi.

Edini pogoj za udeležbo je prebrana literatura. Ob prvem obisku prosimo, da mentorjema sporočite svoj e-naslov, ki bo dodan na seznam prejemnikov literature, ki jo boste obiskovalci seminarja prejemali sproti v e-formatu.

Literatura:

  • Chattopadhyay, Paresh. The Marxian Concept of Capital and the Soviet Experience. Westport (CN): Praeger, 1994.
  • Cliff, Tony. State Capitalism in Russia. London: Bookmarks, 1988 [1955].
  • CLR, James, Raya Dunayevskaya in Grace Lee. State Capitalism and World Revolution. Oakland: PM Press, 2013 [1950].
  • Dunayevskaya, Raya. The Nature of Russian Economy. 1946-47. Dostopno prek: http://www.marxists.org/archive/dunayevskaya/works/1946/statecap.htm.
  • Lebowitz, Michael. The Contradictions of »Real Socialism«. New York: Monthly Review Press, 2012.
  • Mandel, Ernest. The Inconsistencies of State Capitalism. 1969. Dostopno prek: http://www.marxists.org/archive/mandel/1969/08/statecapitalism.htm.
  • Marx, Karl. »Kritika gothskega programa«. Prev. Maks Veselko. Karl Marx in Friedrich Engels, Izbrana dela. 4. zv. Ur. Boris Ziherl. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1968 [1875]. 479–509.
  • Marx, Karl. Kapital : kritika politične ekonomije. 3, Celotni proces kapitalistične produkcije. Prev. Ivan Lavrač. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1973 [1894].
  • Marx, Karl. Kritika politične ekonomije 1857/58 [Grundrisse]. Ur. Rado Riha; prev. Božidar Debenjak, Valentin Kalan, Tomaž Mastnak, Jelica ŠumičRiha, Rado Riha, Primož Simoniti, Peter Wieser. Ljubljana: Delavska enotnost, 1985.
  • Marx, Karl. H kritiki politične ekonomije : 1858-1861. Ur. Tomaž Mastnak; prev. Igor Kramberger, Tomaž Mastnak in Rado Riha. Ljubljana: Marksistični center CK ZKS, 1989.
  • Marx, Karl. Kapital : kritika politične ekonomije. 1, Produkcijski proces kapitala. Ur. Jernej Habjan, Marko Kržan in Ciril Oberstar; prev. Mojca Dobnikar. Ljubljana, Sophia, 2012 [1867].
  • Mattick, Paul. Marx and Keynes: The Limits of the Mixed Economy. Boston: Extending Horizons Books/Porter Sargent Publisher, 1969.
  • Rubin, Isaak I. Essays on Marx’s Theory of Value. New Delhi: HarperCollins India, 1999 [1928].
  • Stalin, Joseph. Economic Problems of Socialism in the USSR. 1951. Dostopno prek: http://www.marxists.org/reference/archive/stalin/works/1951/economic-problems/.
  • Sweezy, Paul M. Post-Revolutionary Society. New York: Monthly Review Press, 1980.
  • Trotsky, Leon. The Revolution Betrayed. New York: Dover Publications, Inc., 2004 [1936].
  • Van der Linden, Marcel. Western Marxism and the Soviet Union. Chicago: Haymarket Books, 2007.
Mar
19
Wed
Aleksandar Stojanović – Ko ni alternative, je alternativa socializem – premislek o socialistični politiki v neoliberalnem kontekstu @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 19 @ 18:00 – 20:00
Aleksandar Stojanović - Ko ni alternative, je alternativa socializem - premislek o socialistični politiki v neoliberalnem kontekstu @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Kot nakazuje naslov, bo predavanje izpostavilo specifičnosti socialistične politične strategije, izhajajoče iz tistega konkretnega zgodovinskega konteksta kapitalizma, ki ga imenujemo neoliberalizem. Prvi del predavanja bo naslovil navidezno pomanjkanje, ki ga dandanes občutimo, ko gre za alternative neoliberalizmu na ideološkem, (strožje) teoretskem in ekonomskem področju. Ko bomo poskusili natančno opredeliti način, kako se soočiti s tem navideznim mankom, se bomo lotili tako problematike metodološkega individualizma kot tudi vloge posameznika znotraj kapitalizma. Vprašali se bomo, kako sta obe problematiki ideološko reprezentirani ter kako ju analizirati z marksistične perspektive in v kontekstu socializma, kot ga lahko razumemo z današnje zgodovinske perspektive. Dotaknili se bomo tudi vprašanja realno obstoječih socializmov, saj igra kritika tovrstnih družb pomembno vlogo pri zavračanju socialistične alternative kapitalizmu. Zaključke, ki jih bomo izpeljali iz predhodnih rekleksij, bomo nazadnje postavili ob bok karakteristikam socialistične politike, kakršno moramo voditi dandanes.

Aleksandar Stojanović je dodiplomski študent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Je član kolektivov Gerusije v Novem Sadu in Centra za družbeno analizo v Beogradu. Njegovi raziskovalni interesi med drugim obsegajo kritiko politične ekonomije, teorizacijo socialistične alternative in teorijo ideologije.

Nov
20
Thu
Martin Hergouth – Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države @ Sindikalna dvorana, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomskova 18, 1000 Ljubljana, Slovenija
Nov 20 @ 18:00 – 20:00
Martin Hergouth - Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države @ Sindikalna dvorana, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomskova 18, 1000 Ljubljana, Slovenija

“Rien.”
– Ludvik XVI, dnevniški zapisek, 14.7.1789

Ko gre za mišljenje države, strogo ločevanje med intelektualno zgodovino teorij države na eni strani in objektivno-materialistično zgodovino nastanka države na drugi v bistvenem oziru ni smiselno. Upoštevati je treba ravno to, da je bil zgodovinski nastop države v njeni moderni pojavni obliki bistveno zvezan z udejanjenjem velikega razsvetljeskega projekta, s katerim naj bi se ljudstva in nasploh Človek osvobodili podrejenosti tujim silam in avtoritetam in naposled zaživeli svobodno in avtonomno v transparentnem odnosu do sebe. Država je vedno že bila mišljena. To vprašanje možnosti racionalne utemeljenosti oblasti tako opredeljuje tradicijo novoveške politične misli, kulminacijo katere lahko nemara vidimo v Rousseauju. Kar temu sledi, je slavni moment udejanjenja te misli v zgodovini v dogodku francoske revolucije, ki ne le zaznamuje, temveč zares vzpostavi moderno dobo, in sicer na način, da ravno pušča odprta vprašanja o svoji uspešnosti oziroma dovršenosti.

Toda ta etapa klasične politične misli se zares sklene šele na drugi strani revolucije, s Heglom – in njegov odnos do revolucije je značilno dvoznačen. Po eni strani je vsa njegova filozofija – kar je tudi eksplicitno priznaval – pogojena s (post)revolucionarno situacijo, v kateri je nastajala in vsekakor bi se strinjal s tezo, da se je idejna revolucija nemške klasične filozofije lahko zgodila zaradi francoske politične (ne pa namesto nje, kot njena bolj civilizirana in nenasilna različica, kar bi bila reakcionarnejša različica tega nemškega mita). Po drugi strani je razmeroma kmalu artikuliral nedvoumno, imanentno kritiko ravolucionarnega dogajanja v Franciji; zatrdil je nujnost revolucije, toda tudi nujnost njenega neuspeha. V znamenitem razdelku Fenomenologije duha izpeljuje, kako se neposredno udejanjenje absolutne svobode samo iz sebe sprevrže v strahovlado, v destruktivno gibanje abstraktne negativnosti, v “furijo izginjanja”. Argumentacija, v kateri lahko vidimo arhetip večine konservativnih ali liberalnih kritik radikalnih političnih projektov, je tesno zvezana z njegovo siceršnjo kritiko razsvetljenske politične teorije in preko nje strukturira njegovo lastno teorijo države, podano v Orisu filozofije pravice.

Pričujoče predavanje si bo zadalo dvoje: prvič, podati osnovno skico razvoja modernega mišljenja države z osredotočanjem na Rousseauja in Heglovo kritiko slednjega ter drugič, osvetliti Heglovo argumentacijo v omenjenem razdelku “Absolutna svoboda in strahovlada” skupaj s predstavitvijo mesta, ki ga zaseda v toku zgodovinskega gibanja zavesti, ki tvori Fenomenologijo duha. Na koncu bo lahko vsaj načeto vprašanje, kakšna je sedanja relevantnost tega momenta Heglove misli oziroma kako ga spraviti v odnos s postheglovsko družbeno-politično realnostjo, kapitalizmom.

Nov
26
Wed
Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Nov 26 @ 9:00 – 19:00
Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Slovensko društvo za estetiko in Inštitut za delavske študije v sodelovanju z založbo Sophia in založbo Studia humanitatis ter s podporo Stare elektrarne in Zavoda Bunker vabita k udeležbi na simpoziju

UMETNOST IN MARKSISTIČNA TEORIJA V KONTEKSTU KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE, ki bo v sredo, 26. novembra 2014, v sindikalni dvorani Stare elektrarne na Slomškovi 18 v Ljubljani.

Tema simpozija je povezana tudi z izidom slovenskih prevodov dveh knjig Paula Matticka: Vse po starem: gospodarska kriza in polom kapitalizma (Studia humanitatis, 2013) in Umetnost in njen čas (Sophia, 2013); izdajateljici sodelujeta pri organizaciji simpozija. Medtem ko prva knjiga predstavlja analitično podobo sodobne krize kot krize kapitalizma, postavlja druga umetnost v kontekst te sodobnosti – le da ta ni, kot v moderni estetiki, zgolj kontekst. V »Predgovoru k slovenski izdaji« knjige Umetnost in njen čas avtor najprej ugotavlja, da se je moderna umetnost ponašala z antipatijo do meščanskega življenja, v zadnjih desetletjih pa je prišlo do pomembne spremembe, saj poslovna družba, ki goji staro ideologijo samouravnavajočega trga, posedovanja umetnosti nima več zgolj za izraz lastne družbene večvrednosti, ampak predvsem za sestavni del korporacijske kulture. Umetnost je prenehala biti kulturni dosežek, postala je znamenje poslovnega uspeha ali celo področje za finančne naložbe, za sodobne umetnike pa je postala kariera, morda, kljub temu, da le redkim uspe, tudi pot do slave in bogastva. S svetovno gospodarsko krizo, ki je poslabšala položaj delavcev, doletela šibkejše poslovne razrede in gospodarsko šibkejše države, se je neenakost tako povečala, da je prekosila celo zlato dobo 19. stoletja. »Tako ‘svet umetnosti’ vedno bolj sestavlja samo še peščica mega zbirateljev, katerim se udinja nekaj multinacionalnih galerij, ki nabavljajo dela izjemno majhnega števila umetnikov.« A to utegne pomeniti tudi, da bo stari antagonizem med umetnostjo in meščanom dobil nove, osvežene oblike.

K udeležbi na simpoziju vabimo vse, ki jih politična ekonomija »sveta umetnosti« privlači ne le kot kontekst »sveta umetnosti«, ampak tudi kot podlaga njegovih nekdanjih in sodobnih antagonizmov.

Vabimo vse, ki boste na simpoziju sodelovali, da najkasneje do 10. oktobra 2014 na naslova lev.kreft@guest.arnes.si in blaz.gselman@gmail.com pošljete povzetek svojega referata (največ 500 besed) in kratek življenjepis. S tem boste organizatorjem pomagali pripraviti program, v katerem bomo vsakemu referentu in vsaki referentki dali na razpolago 30 minut za predstavitev referata in 15 minut za razpravo.