Koledar dogodkov

May
1
Wed
Round table – Toward a European Left Strategy of Building a Socialist Alternative @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana
May 1 @ 18:00 – 20:00
Round table - Toward a European Left Strategy of Building a Socialist Alternative @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana

The European Union is often celebrated in the liberal commonsense discourse as a pacifistic project that finally brought peace, prosperity and brotherhood to modern Europe after centuries of wars between European nations or states. Furthermore, the EU is celebrated as a democratic project: immediately after the Second World War, at the very onset of European integration, the main ideological momentum of ‘democracy’ was antifascism; however, after the defeat of real socialism, the main ideological focus of the EU turned against ‘totalitarianism’ in an attempt to equate socialism with fascism.

The notion of the EU as an anti-totalitarian organisation reveals the purpose of contemporary European integration. In its opposition to both fascism and socialism, it betrays its liberal, more precisely, neoliberal bias spearheaded mainly against any kind of socialist or even Keynesian reforms. Mechanisms of preventing socialist ‘totalitarianism’ are constituent parts of the EU treaties (such as the Maastricht Treaty, the Lisbon Treaty), projects (the single currency project and the common market), pacts (such as the Growth and Stability Pact, the Six Pack) and the institutional framework notorious for its democratic deficit.

The crisis exposed the antisocialist and therefore antisocial bias of this kind of ‘union’. The common market policies are disabling the member states to compete in the common market in any other way than by suppressing the working classes. The single currency outsourced the monetary policies of the member states to the European Central Bank, which is not willing to play the role of lender in last resort whose main goal is to lower inflation, and thus pushes the member states into the cold hands of private financial markets. Its treaties and pacts are imposing a ‘straightjacket’ on member states. They are imposing fiscal rules on the one hand, while on the other they don’t provide fiscal transfers to guarantee convergence between the member states. And last but not least, the technocratic and authoritarian character of supranational institutions, which don’t even correspond to bourgeois democratic standards, are disabling the people and progressive forces to even slightly change these mechanisms. The dictatorship of the capitalist élites is perfected in this institutional framework.

The results of this kind of integration are of course no less than devastating. In the Union that pushed its member states into ruthless competition the wages of its working classes are being suppressed, its welfare state decomposed and once sacred social rights denied. Furthermore, the Union’s periphery, which was unable to catch up with far more advanced industrial production of the core, experienced drastic erosion of the productive base and finally fell into a debt trap. The expected miracle of the free market policies turned into a nightmare. States are diverging rather than converging, the tensions between the core and periphery are escalating, and the working classes are thrown into brutal exploitation and misery. The only profiteer in this story is – naturally – the European bourgeoisie.

Therefore, the EU is no less than a project of European capitalist élites aimed at imposing neoliberalism masked as ‘European integration’. To us, the anticapitalist left, this poses the following riddle: if the bias of the really existing European integration is neoliberal, how can we respond? Is it possible to change the institutional framework to function in favour of the working classes? Is a ‘good euro’ possible and if so, under which circumstances? And if it is impossible, how risky would it be to exit the euro zone and the EU? And finally: is a socialist Europe possible?

Dec
5
Thu
Primož Krašovec – Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Dec 5 @ 18:00 – 20:00
Primož Krašovec - Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Osnovna teza predavanja bo, da »ekonomski redukcionizem«, ki ga postmarksistične teorije pogosto očitajo klasičnemu marksizmu in tradicionalni levici, ni stvar (le) enostranskosti določenih teoretskih in političnih pozicij, temveč je v kapitalističnih družbah realno družbeno dejstvo. Sam način kapitalistične produkcije in reprodukcije kapitalskega razmerja namreč reducira raznolikost in mnogoterost oblik življenja na »suhi ekonomski račun« in zato poudarjanje razredne razsežnosti družbenih bojev v kapitalizmu ni (nujno ali vedno) izraz teoretskega redukcionizma ali politične neobčutljivosti za ne strogo ekonomske razsežnosti družbenih bojev, temveč strateška in taktična nujnost. Čeprav je kritika tradicionalnega marksizma, kolikor predstavlja alternativno ekonomsko teorijo in ne totalno kritiko kapitalistične družbe kot celote, upravičena, z nasprotno skrajnostjo, kulturnim ali diskurzivnim redukcionizmom, ne pridobimo ničesar. Prav tako ne pridobimo ničesar s kompromisno delitvijo terena, s katero kulturne in postkolonialne študije dobijo nadzidavo in razlagajo manjšinske emancipacije, marksizem pa dobi bazo in razlaga strogo ekonomske pojave, kot so krize. Dejansko politično učinkovita je lahko le perspektiva totalne kritike kapitalistične družbe kot celote in ekonomskega redukcioznima kot družbenega dejstva in ne kot teoretske zmote.

Primož Krašovec, doktor sociologije, je prevajalec, urednik in pisec. Sodeluje z Delavsko-punkersko univerzo in Iniciativo za demokratični socializem.

Feb
10
Mon
Študijski seminar – Sovjetska zveza in njeni kritiki @ ZSSS, Ljubljana
Feb 10 @ 17:00 – 19:00
Študijski seminar - Sovjetska zveza in njeni kritiki @ ZSSS, Ljubljana

Nosilca in izvajalca: Sašo Furlan in Tibor Rutar
Prijave in informacije: tibor.rutar@gmail.com
Termin: vsak ponedeljek 17.00 -19.00 (od 18. novembra naprej)
Lokacija: Knjižnica Mirovnega inštituta (Metelkova 6)

Na prvem, uvodnem srečanju bo predaval dr. Lev Centrih.

Na bralnem seminarju se bomo posvetili teoretski refleksiji enega najbolj razvpitih poskusov izgradnje kapitalizmu alternativnega družbeno-ekonomskega sistema v 20. stoletju – realno obstoječega socializma v Sovjetski zvezi. Te tematike se ne lotevamo le iz gole zgodovinske radovednosti, saj menimo, da nam ustrezna refleksija tega projekta lahko marsikaj pove tudi o sami naravi sodobnega kapitalizma ter o možnostih in pogojih njegove odprave. Dejstvo, da je nemara najbolj megalomanski poskus izgradnje socializma v zgodovini človeštva klavrno spodletel in za seboj pustil nič več kot restavracijo kapitalizma, kaže na neizmerno trdoživost, vztrajnost in dinamičnost družbeno-ekonomskega sistema, v katerem živimo. Hkrati pa priča o tem, da je izgradnja socialistične družbe, ki bi trajno nadomestila kapitalizem, vse prej kakor lahka naloga. Ustrezna analiza vzrokov za neuspeh preteklih poskusov izgradnje socializma je zato nujen predpogoj uspešnosti vsakršne socialistične prakse, ki danes ponovno poskuša odpraviti kapitalizem.

Seminar ne bo osredotočen na empirične študije zgodovinskega razvoja Sovjetske zveze, temveč na teoretske tekste marksističnih avtorjev, ki tako ali drugače poskušajo artikulirati bistvene strukturne poteze ter tendence in zakone, ki so določali in regulirali družbeno-ekonomski sistem v Sovjetski zvezi. Podrobneje bomo obravnavali tri marksistične teorije o družbeno-ekonomskem sistemu v Sovjetski zvezi: teorijo »degenerirane delavske države«, ki jo je postavil Lev Trocki in kasneje preciziral Ernest Mandel; teorijo »državnega kapitalizma«, ki sta jo razvila Raja Dunajevska in C. L. R. James; in teorijo »spodbijane reprodukcije« (contested reproduction), ki jo je na podlagi spisov Jevgenija Preobraženskega razvil Michael Lebowitz. Pri kritičnem soočenju omenjenih teorij ne bomo mogli obiti temeljnih tekstov samega Marxa, saj se vse te teorije posredno ali neposredno naslanjajo na njegovo teorijo vrednosti. Ravno pravilno razumevanje Marxove teorije vrednosti je namreč odločilni kriterij za presojanje o ustreznosti marksističnih teorij strukturnih potez družbeno-ekonomskega sistema v Sovjetski zvezi.

Edini pogoj za udeležbo je prebrana literatura. Ob prvem obisku prosimo, da mentorjema sporočite svoj e-naslov, ki bo dodan na seznam prejemnikov literature, ki jo boste obiskovalci seminarja prejemali sproti v e-formatu.

Literatura:

  • Chattopadhyay, Paresh. The Marxian Concept of Capital and the Soviet Experience. Westport (CN): Praeger, 1994.
  • Cliff, Tony. State Capitalism in Russia. London: Bookmarks, 1988 [1955].
  • CLR, James, Raya Dunayevskaya in Grace Lee. State Capitalism and World Revolution. Oakland: PM Press, 2013 [1950].
  • Dunayevskaya, Raya. The Nature of Russian Economy. 1946-47. Dostopno prek: http://www.marxists.org/archive/dunayevskaya/works/1946/statecap.htm.
  • Lebowitz, Michael. The Contradictions of »Real Socialism«. New York: Monthly Review Press, 2012.
  • Mandel, Ernest. The Inconsistencies of State Capitalism. 1969. Dostopno prek: http://www.marxists.org/archive/mandel/1969/08/statecapitalism.htm.
  • Marx, Karl. »Kritika gothskega programa«. Prev. Maks Veselko. Karl Marx in Friedrich Engels, Izbrana dela. 4. zv. Ur. Boris Ziherl. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1968 [1875]. 479–509.
  • Marx, Karl. Kapital : kritika politične ekonomije. 3, Celotni proces kapitalistične produkcije. Prev. Ivan Lavrač. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1973 [1894].
  • Marx, Karl. Kritika politične ekonomije 1857/58 [Grundrisse]. Ur. Rado Riha; prev. Božidar Debenjak, Valentin Kalan, Tomaž Mastnak, Jelica ŠumičRiha, Rado Riha, Primož Simoniti, Peter Wieser. Ljubljana: Delavska enotnost, 1985.
  • Marx, Karl. H kritiki politične ekonomije : 1858-1861. Ur. Tomaž Mastnak; prev. Igor Kramberger, Tomaž Mastnak in Rado Riha. Ljubljana: Marksistični center CK ZKS, 1989.
  • Marx, Karl. Kapital : kritika politične ekonomije. 1, Produkcijski proces kapitala. Ur. Jernej Habjan, Marko Kržan in Ciril Oberstar; prev. Mojca Dobnikar. Ljubljana, Sophia, 2012 [1867].
  • Mattick, Paul. Marx and Keynes: The Limits of the Mixed Economy. Boston: Extending Horizons Books/Porter Sargent Publisher, 1969.
  • Rubin, Isaak I. Essays on Marx’s Theory of Value. New Delhi: HarperCollins India, 1999 [1928].
  • Stalin, Joseph. Economic Problems of Socialism in the USSR. 1951. Dostopno prek: http://www.marxists.org/reference/archive/stalin/works/1951/economic-problems/.
  • Sweezy, Paul M. Post-Revolutionary Society. New York: Monthly Review Press, 1980.
  • Trotsky, Leon. The Revolution Betrayed. New York: Dover Publications, Inc., 2004 [1936].
  • Van der Linden, Marcel. Western Marxism and the Soviet Union. Chicago: Haymarket Books, 2007.
Nov
20
Thu
Martin Hergouth – Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države @ Sindikalna dvorana, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomskova 18, 1000 Ljubljana, Slovenija
Nov 20 @ 18:00 – 20:00
Martin Hergouth - Hegel, francoska revolucija in moderno mišljenje države @ Sindikalna dvorana, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomskova 18, 1000 Ljubljana, Slovenija

“Rien.”
– Ludvik XVI, dnevniški zapisek, 14.7.1789

Ko gre za mišljenje države, strogo ločevanje med intelektualno zgodovino teorij države na eni strani in objektivno-materialistično zgodovino nastanka države na drugi v bistvenem oziru ni smiselno. Upoštevati je treba ravno to, da je bil zgodovinski nastop države v njeni moderni pojavni obliki bistveno zvezan z udejanjenjem velikega razsvetljeskega projekta, s katerim naj bi se ljudstva in nasploh Človek osvobodili podrejenosti tujim silam in avtoritetam in naposled zaživeli svobodno in avtonomno v transparentnem odnosu do sebe. Država je vedno že bila mišljena. To vprašanje možnosti racionalne utemeljenosti oblasti tako opredeljuje tradicijo novoveške politične misli, kulminacijo katere lahko nemara vidimo v Rousseauju. Kar temu sledi, je slavni moment udejanjenja te misli v zgodovini v dogodku francoske revolucije, ki ne le zaznamuje, temveč zares vzpostavi moderno dobo, in sicer na način, da ravno pušča odprta vprašanja o svoji uspešnosti oziroma dovršenosti.

Toda ta etapa klasične politične misli se zares sklene šele na drugi strani revolucije, s Heglom – in njegov odnos do revolucije je značilno dvoznačen. Po eni strani je vsa njegova filozofija – kar je tudi eksplicitno priznaval – pogojena s (post)revolucionarno situacijo, v kateri je nastajala in vsekakor bi se strinjal s tezo, da se je idejna revolucija nemške klasične filozofije lahko zgodila zaradi francoske politične (ne pa namesto nje, kot njena bolj civilizirana in nenasilna različica, kar bi bila reakcionarnejša različica tega nemškega mita). Po drugi strani je razmeroma kmalu artikuliral nedvoumno, imanentno kritiko ravolucionarnega dogajanja v Franciji; zatrdil je nujnost revolucije, toda tudi nujnost njenega neuspeha. V znamenitem razdelku Fenomenologije duha izpeljuje, kako se neposredno udejanjenje absolutne svobode samo iz sebe sprevrže v strahovlado, v destruktivno gibanje abstraktne negativnosti, v “furijo izginjanja”. Argumentacija, v kateri lahko vidimo arhetip večine konservativnih ali liberalnih kritik radikalnih političnih projektov, je tesno zvezana z njegovo siceršnjo kritiko razsvetljenske politične teorije in preko nje strukturira njegovo lastno teorijo države, podano v Orisu filozofije pravice.

Pričujoče predavanje si bo zadalo dvoje: prvič, podati osnovno skico razvoja modernega mišljenja države z osredotočanjem na Rousseauja in Heglovo kritiko slednjega ter drugič, osvetliti Heglovo argumentacijo v omenjenem razdelku “Absolutna svoboda in strahovlada” skupaj s predstavitvijo mesta, ki ga zaseda v toku zgodovinskega gibanja zavesti, ki tvori Fenomenologijo duha. Na koncu bo lahko vsaj načeto vprašanje, kakšna je sedanja relevantnost tega momenta Heglove misli oziroma kako ga spraviti v odnos s postheglovsko družbeno-politično realnostjo, kapitalizmom.