Koledar dogodkov

May
23
Thu
Primož Krašovec – Jalovost kritike korupcije @ KC Pekarna, Maribor
May 23 @ 19:00 – 20:30
Primož Krašovec - Jalovost kritike korupcije @ KC Pekarna, Maribor

V okviru spomladanskega cikla predavanj »Delo – kapital – komunizem«, ki jih pripravljajo Zofijini ljubimci, se bo ta četrtek v KC Pekarna predstavil neodvisni raziskovalec, član Delavsko-punkerske univerze, Primož Krašovec. Predaval bo o jalovosti kritike korupcije, ki je bila ena od najpomembnejših razsežnosti zimskih vstaj.

Osnovna teza predavanja, ki se bo začelo ob 19.00 uri, bo dejstvo, da “le kritika korupcije in pravni pregon skorumpirancev ni dovolj, saj je dvojno prekratka: deluje retroaktivno in maščevalno (korupcije ne preprečuje, temveč jo retroaktivno razkriva in kaznuje) ter se omejuje le na samovoljo in zasebno prilaščanje skupnega v javni upravi”. Krašovec opozarja, da je treba kritiko korupcije razširiti tudi na zasebni sektor, saj sicer tvegamo, da “postane del neoliberalnega političnega projekta ter napadov na javni sektor v imenu superiorne učinkovitosti, preglednosti in meritokratskosti tržnih mehanizmov”.

Cikel predavanj »Delo-kapital-komunizem« sofinancira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Oct
16
Wed
Iskrin politični seminar: Primož Krašovec – Kaj je kapitalizem in zakaj je problematičen? @ Fakulteta za matematiki in fiziko, Ljubljana
Oct 16 @ 17:00 – 19:00

V predavanju bom poskusil očrtati in izpostaviti aktualnost in pomen marksistične kritične teorije danes, pri čemer bom začel s preprostim vprašanjem: kaj sploh je kapitalizem? Kako ga definirati in po čem se razlikuje od drugih produkcijskih načinov? To vprašanje je banalno in lahko le na prvi pogled, saj večina teoretskih slepih ulic in političnih težav teorij, ki naj bi nadomestili marksizem kot osnovno družbeno kritično teorijo, izhaja iz nepopolne definicije kapitalizma oziroma iz napačne predstave o tem, kaj kapitalizem sploh je. Tako se kot alternativa ponujajo različni eskapizmi, povratek k naravi ali preprostemu življenju, ali pa celo spodbujanje drobnega (socialnega) podjetništva kot nasprotja prevlade velikih korporacij.

Osnovni elementi predavanja bodo oris in kritika štirih temeljnih ločitev, značilnih za kapitalizem: ločenosti delavcev od produkcijskih sredstev, ločenosti družbene produkcije in reprodukcije, ločenosti produkcije in potrošnje ter ločenosti oziroma izoliranost posameznih produkcijskih enot.

Primož Krašovec, doktor sociologije, je urednik (založba Sophia/Naprej! in revija Borec), pisec, občasna medijska osebnost in prevajalec (Keynes, Schumpeter, Jameson). Poleg tega je častni član Delavsko-punkerske univerze in zmerno aktivni član Iniciative za demokratični socializem. Teoretsko se ukvarja s kritiko politične ekonomije (zadnje čase predvsem s teorijama blagovnega fetišizma in ideologije).

Dec
5
Thu
Primož Krašovec – Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Dec 5 @ 18:00 – 20:00
Primož Krašovec - Razredni in manjšinski boji v perspektivi novega socializma @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Osnovna teza predavanja bo, da »ekonomski redukcionizem«, ki ga postmarksistične teorije pogosto očitajo klasičnemu marksizmu in tradicionalni levici, ni stvar (le) enostranskosti določenih teoretskih in političnih pozicij, temveč je v kapitalističnih družbah realno družbeno dejstvo. Sam način kapitalistične produkcije in reprodukcije kapitalskega razmerja namreč reducira raznolikost in mnogoterost oblik življenja na »suhi ekonomski račun« in zato poudarjanje razredne razsežnosti družbenih bojev v kapitalizmu ni (nujno ali vedno) izraz teoretskega redukcionizma ali politične neobčutljivosti za ne strogo ekonomske razsežnosti družbenih bojev, temveč strateška in taktična nujnost. Čeprav je kritika tradicionalnega marksizma, kolikor predstavlja alternativno ekonomsko teorijo in ne totalno kritiko kapitalistične družbe kot celote, upravičena, z nasprotno skrajnostjo, kulturnim ali diskurzivnim redukcionizmom, ne pridobimo ničesar. Prav tako ne pridobimo ničesar s kompromisno delitvijo terena, s katero kulturne in postkolonialne študije dobijo nadzidavo in razlagajo manjšinske emancipacije, marksizem pa dobi bazo in razlaga strogo ekonomske pojave, kot so krize. Dejansko politično učinkovita je lahko le perspektiva totalne kritike kapitalistične družbe kot celote in ekonomskega redukcioznima kot družbenega dejstva in ne kot teoretske zmote.

Primož Krašovec, doktor sociologije, je prevajalec, urednik in pisec. Sodeluje z Delavsko-punkersko univerzo in Iniciativo za demokratični socializem.

Feb
10
Mon
Študijski seminar – Sovjetska zveza in njeni kritiki @ ZSSS, Ljubljana
Feb 10 @ 17:00 – 19:00
Študijski seminar - Sovjetska zveza in njeni kritiki @ ZSSS, Ljubljana

Nosilca in izvajalca: Sašo Furlan in Tibor Rutar
Prijave in informacije: tibor.rutar@gmail.com
Termin: vsak ponedeljek 17.00 -19.00 (od 18. novembra naprej)
Lokacija: Knjižnica Mirovnega inštituta (Metelkova 6)

Na prvem, uvodnem srečanju bo predaval dr. Lev Centrih.

Na bralnem seminarju se bomo posvetili teoretski refleksiji enega najbolj razvpitih poskusov izgradnje kapitalizmu alternativnega družbeno-ekonomskega sistema v 20. stoletju – realno obstoječega socializma v Sovjetski zvezi. Te tematike se ne lotevamo le iz gole zgodovinske radovednosti, saj menimo, da nam ustrezna refleksija tega projekta lahko marsikaj pove tudi o sami naravi sodobnega kapitalizma ter o možnostih in pogojih njegove odprave. Dejstvo, da je nemara najbolj megalomanski poskus izgradnje socializma v zgodovini človeštva klavrno spodletel in za seboj pustil nič več kot restavracijo kapitalizma, kaže na neizmerno trdoživost, vztrajnost in dinamičnost družbeno-ekonomskega sistema, v katerem živimo. Hkrati pa priča o tem, da je izgradnja socialistične družbe, ki bi trajno nadomestila kapitalizem, vse prej kakor lahka naloga. Ustrezna analiza vzrokov za neuspeh preteklih poskusov izgradnje socializma je zato nujen predpogoj uspešnosti vsakršne socialistične prakse, ki danes ponovno poskuša odpraviti kapitalizem.

Seminar ne bo osredotočen na empirične študije zgodovinskega razvoja Sovjetske zveze, temveč na teoretske tekste marksističnih avtorjev, ki tako ali drugače poskušajo artikulirati bistvene strukturne poteze ter tendence in zakone, ki so določali in regulirali družbeno-ekonomski sistem v Sovjetski zvezi. Podrobneje bomo obravnavali tri marksistične teorije o družbeno-ekonomskem sistemu v Sovjetski zvezi: teorijo »degenerirane delavske države«, ki jo je postavil Lev Trocki in kasneje preciziral Ernest Mandel; teorijo »državnega kapitalizma«, ki sta jo razvila Raja Dunajevska in C. L. R. James; in teorijo »spodbijane reprodukcije« (contested reproduction), ki jo je na podlagi spisov Jevgenija Preobraženskega razvil Michael Lebowitz. Pri kritičnem soočenju omenjenih teorij ne bomo mogli obiti temeljnih tekstov samega Marxa, saj se vse te teorije posredno ali neposredno naslanjajo na njegovo teorijo vrednosti. Ravno pravilno razumevanje Marxove teorije vrednosti je namreč odločilni kriterij za presojanje o ustreznosti marksističnih teorij strukturnih potez družbeno-ekonomskega sistema v Sovjetski zvezi.

Edini pogoj za udeležbo je prebrana literatura. Ob prvem obisku prosimo, da mentorjema sporočite svoj e-naslov, ki bo dodan na seznam prejemnikov literature, ki jo boste obiskovalci seminarja prejemali sproti v e-formatu.

Literatura:

  • Chattopadhyay, Paresh. The Marxian Concept of Capital and the Soviet Experience. Westport (CN): Praeger, 1994.
  • Cliff, Tony. State Capitalism in Russia. London: Bookmarks, 1988 [1955].
  • CLR, James, Raya Dunayevskaya in Grace Lee. State Capitalism and World Revolution. Oakland: PM Press, 2013 [1950].
  • Dunayevskaya, Raya. The Nature of Russian Economy. 1946-47. Dostopno prek: http://www.marxists.org/archive/dunayevskaya/works/1946/statecap.htm.
  • Lebowitz, Michael. The Contradictions of »Real Socialism«. New York: Monthly Review Press, 2012.
  • Mandel, Ernest. The Inconsistencies of State Capitalism. 1969. Dostopno prek: http://www.marxists.org/archive/mandel/1969/08/statecapitalism.htm.
  • Marx, Karl. »Kritika gothskega programa«. Prev. Maks Veselko. Karl Marx in Friedrich Engels, Izbrana dela. 4. zv. Ur. Boris Ziherl. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1968 [1875]. 479–509.
  • Marx, Karl. Kapital : kritika politične ekonomije. 3, Celotni proces kapitalistične produkcije. Prev. Ivan Lavrač. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1973 [1894].
  • Marx, Karl. Kritika politične ekonomije 1857/58 [Grundrisse]. Ur. Rado Riha; prev. Božidar Debenjak, Valentin Kalan, Tomaž Mastnak, Jelica ŠumičRiha, Rado Riha, Primož Simoniti, Peter Wieser. Ljubljana: Delavska enotnost, 1985.
  • Marx, Karl. H kritiki politične ekonomije : 1858-1861. Ur. Tomaž Mastnak; prev. Igor Kramberger, Tomaž Mastnak in Rado Riha. Ljubljana: Marksistični center CK ZKS, 1989.
  • Marx, Karl. Kapital : kritika politične ekonomije. 1, Produkcijski proces kapitala. Ur. Jernej Habjan, Marko Kržan in Ciril Oberstar; prev. Mojca Dobnikar. Ljubljana, Sophia, 2012 [1867].
  • Mattick, Paul. Marx and Keynes: The Limits of the Mixed Economy. Boston: Extending Horizons Books/Porter Sargent Publisher, 1969.
  • Rubin, Isaak I. Essays on Marx’s Theory of Value. New Delhi: HarperCollins India, 1999 [1928].
  • Stalin, Joseph. Economic Problems of Socialism in the USSR. 1951. Dostopno prek: http://www.marxists.org/reference/archive/stalin/works/1951/economic-problems/.
  • Sweezy, Paul M. Post-Revolutionary Society. New York: Monthly Review Press, 1980.
  • Trotsky, Leon. The Revolution Betrayed. New York: Dover Publications, Inc., 2004 [1936].
  • Van der Linden, Marcel. Western Marxism and the Soviet Union. Chicago: Haymarket Books, 2007.