Koledar dogodkov

Nov
28
Thu
Tibor Rutar – Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Nov 28 @ 18:00 – 20:00
Tibor Rutar - Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer – kot poleg Negrija in Hardta v zadnjih letih trdi tudi Žižek – glavna silnica ni več profit, temveč renta. Izkoriščanje je po teh avtorjih danes predvsem politično, ne ekonomsko, zato se njihova teoretska izvajanja osredotočajo na monolitno »privatizacijo skupnega« in na dolžniške (oblastne) odnose med 99 in 1 odstotkom človeštva. Projekt komunistične emancipacije zato vidijo zgolj kot ponovno prisvojitev oziroma podružbljanje »skupnega« ter kot odpravo finančnega kapitala in dolžniških odnosov.

Nadaljevali bomo z Graeberjevo analizo kapitalizma, po kateri jedro problema niso kapitalistični produkcijski odnosi sami, temveč kapitalisti in državniki. Graeberjeva analiza kapitalizma implicira, da kapitalisti nadzorujejo kapital in s tem kapitalizem, ne da – kot je revolucionarno ugotovil Marx – kapitalizem oziroma kapital kot neosebni imperativ produkcije zavoljo produkcije nadzoruje vse ljudi, tako kapitaliste kot delavce. V nasprotju z Graeberjem bomo pokazali, da komunizem zahteva odpravo kapitala, ne zgolj odprave njegovih poosebitev, tj. kapitalistov.

Nazadnje si bomo ogledali še zadnjo modo komunistične misli 21. stoletja: Badioujevo nadzgodovinsko, kantovsko Idejo oziroma hipotezo komunizma. Pokazali bomo, da je njegovo politično teoretiziranje, ki nima nobene snovne povezave z Marxovo kritiko politične ekonomije, regresivno, ker ne izhaja iz konkretne zgodovinske analize in ker s slavljenjem kontingentnega izbruha »izjemne in heroične« subjektivitete prikrije potrebo po sistematični politični organizaciji.

Tibor Rutar je doktorski študent sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član programskega odbora DPU.

Dec
12
Thu
Marko Kržan – Uspehi in neuspehi jugoslovanskega samoupravljanja @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Dec 12 @ 18:00 – 20:00
Marko Kržan - Uspehi in neuspehi jugoslovanskega samoupravljanja @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Teza tega predavanja je, da je bila samoupravna socialistična ureditev v Jugoslaviji družbeno in ekonomsko uspešna, ker ji je uspelo:
1. Odpraviti kapitalistično izkoriščanje in radikalno zmanjšati druge vrste izkoriščanja in neenakosti.
2. Zmanjšati razvojne razlike med republikami in pokrajinami.
3. Zmanjšati razvojni zaostanek glede na razvite države.
4. Zagotoviti politično neodvisnost države in njenih narodov ter krepiti neodvisnost nekdanjih kolonij (gibanje neuvrščenih).

Na žalost so se ti trendi konec 60. let obrnili. Ne sicer vsi v enaki meri in hkrati, vsekakor pa je bilo konec 80. let stanje tako:
1. Socialistična ureditev je obstajala le še na papirju, dozoreli so pogoji za obnovo kapitalizma.
2. Razlike med republikami in pokrajinami so bile spet take, kot so bile leta 1939/1945.
3. Država že nekaj časa ni več dohitevala razvitih evropskih držav, tako da je bila relativno gledano približno tam, kjer je bila leta 1939/1945.
4. Država je bila na robu razpada in v odvisnosti od mednarodnih finančnih institucij ter razvitih držav-upnic.
Na predavanju bomo analizirali to dogajanje.

Marko Kržan je sociolog, doktorand na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, sicer pa prevajalec, publicist in urednik. Je tudi častni član Delavsko-punkerske univerze in član Iniciative za demokratični socializem. Raziskovalno se ukvarja z marksistično teorijo vrednosti in razredov.