Koledar dogodkov

Nov
21
Thu
Anej Korsika – Država, partija in revolucija @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Nov 21 @ 18:00 – 20:00
Anej Korsika - Država, partija in revolucija @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in periferijo nas silijo, da na svoj položaj naposled pogledamo s treznimi očmi. Za meščansko družbo je v tem smislu značilna nenehna državljanska vojna, ki poteka v obliki razrednega boja. V času krize postane ta boj še vidnejši in neizprosnejši, razpadanje družbe v dva velika, nasproti si stoječa si razreda pa še hitrejše. Razred kapitalistov ima vse – medijsko, vojaško, in politično industrijo, torej celotno meščansko državo –, delavski razred pa nima ničesar. Vprašanje organiziranosti socialistične politike in delavskega razreda proti državi in skozi državo zato ni nekakšno tehnično vprašanje, temveč najpomembnejše teoretsko vprašanje našega časa. Šele z odgovarjanjem nanj se bo lahko realno obstoječa levica končno povzpela na raven zgodovinske naloge, ki leži pred njo. V nasprotju s tistimi, ki poudarjajo, da je danes nespametno in nevarno govoriti o revolucionarni družbeni preobrazbi (Janis Varoufakis) in da je treba z radikalnimi spremembami počakati na konec krize, bomo skupaj z Marxom poudarili, da je revolucija mogoča zgolj kot posledica krize in da v času splošne blaginje o njej ne more biti govora. Zato je danes nujno, da ponovno začnemo razmišljati o razmerju med državo, partijo in revolucijo.

K tej razpravi bomo pristopili z analizo oktobrske revolucije, in sicer zgodovinskih okoliščin, ki so do nje privedle, in teoretskih prispevkov njenih glavnih nosilcev, predvsem Vladimirja Iljiča Lenina. V nasprotju s tistimi tokovi sodobne levice, ki v partijski disciplini, demokratičnem centralizmu in drugih načelih, po katerih so delovali boljševiki, vidijo največje nevarnosti, bomo poudarili, da je za realno obstoječo levico še nevarnejše in še bolj lahkomiselno ignoriranje tega nadvse pomembnega dela zgodovine. Šele s temeljito analizo je namreč mogoče pokazati na realne omejitve tega projekta, ga na ta način okrepiti in prignati naprej.

Anej Korsika je član Delavsko-punkerske univerze in Iniciative za demokratični socializem.

Feb
20
Thu
Dora Levačić – Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 20 @ 18:00 – 20:00
Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcije iz perspektive kapitala prevzel liberalno nasprotje med javnim in zasebnim. Posebej se bom posvetila t. i. »razpravi o gospodinjskem delu« (»domestic labour debate«), ki je zelo ilustrativna za razumevanje marksističnega »fetiša mezde« (»the wage fetish«) oziroma aplikacije delovne teorije vrednosti na delo, ki ni neposredno tržno posredovano.

Po drugi strani se je velik del feministične teorije usmeril v antagonizem med moškimi in ženskami ter v ospredje postavljal koncept patriarhata (kot na primer teorija dualnih sistemov / dual systems theory/ in hipoteza o ženskah kot rezervni armadi delovne sile). Ponudila bom kritiko teh teoretskih smeri ter poskušala kontekstualizirati razloge za njihov nastanek in jih povezati s pomanjkanjem ustrezne historičnomaterialistične teorije družbene podrejenosti žensk.

Po premisleku o glavnih pomanjkljivostih obeh strani »nesrečnega zakona« bom izpostavila tiste marksistično-feministične teorije, ki kapitalizem analizirajo kot produkcijski način, ki temelji na ločevanju reprodukcije od produkcije. Te teorije pokažejo, da marksizem sicer ponuja nujna metodološka orodja za razumevanje družbenega položaja žensk, vendar jih je treba razvijati tako, da »žensko vprašanje« ni obravnavano kot obstranski projekt. Poskusila bom pokazati, da je takšen pristop nujen za razumevanje ženskega položaja in hkrati za celovito razumevanje kapitalizma. Preseganje tega problema je pomembno ne zgolj na teoretski ravni, temveč je ključnega pomena tudi za produktivnejšo levo politično strategijo.

Dora Levačić (1989) je dodiplomska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in članica zagrebške Baze za delavsko pobudo in demokratizacijo (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju – BRID).

Mar
13
Thu
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 13 @ 20:30 – 22:00
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in standard življenja. Davkoplačevalci in ljudje nasploh za to še vedno plačujejo, medtem ko so se banke vrnile v običajno poslovanje, tj. v finančne in nepremičninske špekulacije. Bančništvo bi moralo biti javna storitev za gospodinjstva in mala podjetja, podobno kot izobraževanje in transport. To pa ni možno brez oživljanja spodletelih mehanizmov regulacije, višje stopnje obdavčenja in drobljenja bank. Prava socializacija potrebuje javno lastništvo, demokratični nadzor in odgovornost bank. Te morajo biti del integriranega nacionalnega plana, namenjenega zadovoljevanju družbene potrebe. To predavanje bo razložilo, kako je to mogoče.

Michael Roberts je ekonomist, ki je več kot trideset let delal v londonskem Cityu. Je soavtor pamfleta, ki zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bančništvom in ki ga izdal Sindikat gasilskih brigad Združenega Kraljestva. Vsebino tega pamfleta je Kongres sindikatov Združenega Kraljestva sprejel kot svojo politiko. Redno objavlja tudi na svojem blogu: thenextrecession.wordpress.com

May
9
Fri
Posredujemo: Maribor! – Mesto v krizi in kriza v mestu (9-11 maj 2014, Maribor) @ Maribor
May 9 @ 0:00 – May 11 @ 0:00
Posredujemo: Maribor! – Mesto v krizi in kriza v mestu (9-11 maj 2014, Maribor) @ Maribor

»The city is man’s most consistent and on the whole, his most successful attempt to remake the world he lives in more after his heart’s desire. But, if the city is the world which man created, it is the world in which he is henceforth condemned to live. Thus, indirectly, and without any clear sense of the nature of his task, in making the city man has remade himself« (Robert Park)

Mesto ni zgolj prostor bivanja, ampak je tudi odnos med njegovimi uporabniki, način bivanja in urejanja skupnih dobrin, način obstoja ljudi, ki bivajo znotraj te skupnosti. Kriza mestnega življenja se odraža v krčenju javnih prostor, v uničenju avtonomih skupnosti, v odtujenih nakupovalnih središčih, praznih stavbah, propadlih tovarnah in razpadu družbenega tkiva. Finančna kriza poglablja te procese in povečuje vpliv partikularnih interesov elit ter mesto vedno bolj odtujuje od ljudi, ki so njegovi ključni uporabniki.

V Mariboru so ti procesi privedli do izrazitih trenj med interesi profita in potrebami njegovih prebivalcev. Medtem, ko se je uporaba mesta vedno bolj odvzemala njegovim prebivalcem, so se ti začeli povezovati in organizirati v skupine, kjer si mesto pridobivajo nazaj preko alternativnih in avtonomnih praks. Da si vzamemo mesto nazaj, ga je potrebno naprej raziskati in razumeti, nato pa preoblikovati po naših potrebah in željah. To je tudi priložnost za študente, da s praktičnim znanstveno-raziskovalnim delom, ki ga na slovenskih fakultetah zagotovo primanjkuje, pridobijo in razvijajo svoja znanja in veščine.

Simpozij smo razdelili na dva sklopa:

  • Mesto v krizi:

V tem sklopu bo preizpraševano mesto nasploh. Kaj je mesto? Kaj je pravica do mesta? Zgodovinski razvoj mesta in urbanega okolja. Javno, privatno in skupno v mestu. Urbani športi in kultura. Mesto in ekonomija. …

  • Mesto kot bojišče:

Ta sklop bo odpiral diskurz o Mariboru. Zakaj in kako je razpadel? Kako se to odraža v skupnosti in pri ljudeh? Kakšne so prakse upora, preživetja in življenja? Urbana kultura in športi v Mariboru. Klientelistične in koruptivne vezi v mestu. Razredna in etnična segregacija …

Simpozij bo potekal v slovenščini.

Osnutke prispevkov enega ali več avtorjev (200-300 besed), ki bi jih želeli predstaviti na simpoziju, pošljite na mestovkrizi@gmail.com do 10. marca 2014.

Predlagatelji bodo seznanjeni o sprejetih predlogih in informacijah v zvezi s programom simpozija v najkrajšem možnem času.
Program in ostale podrobnosti bodo na voljo na tem spletnem mestu ter na Facebook strani Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu.

Za več informacij nam pišite!