Koledar dogodkov

Nov
21
Thu
Anej Korsika – Država, partija in revolucija @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Nov 21 @ 18:00 – 20:00
Anej Korsika - Država, partija in revolucija @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in periferijo nas silijo, da na svoj položaj naposled pogledamo s treznimi očmi. Za meščansko družbo je v tem smislu značilna nenehna državljanska vojna, ki poteka v obliki razrednega boja. V času krize postane ta boj še vidnejši in neizprosnejši, razpadanje družbe v dva velika, nasproti si stoječa si razreda pa še hitrejše. Razred kapitalistov ima vse – medijsko, vojaško, in politično industrijo, torej celotno meščansko državo –, delavski razred pa nima ničesar. Vprašanje organiziranosti socialistične politike in delavskega razreda proti državi in skozi državo zato ni nekakšno tehnično vprašanje, temveč najpomembnejše teoretsko vprašanje našega časa. Šele z odgovarjanjem nanj se bo lahko realno obstoječa levica končno povzpela na raven zgodovinske naloge, ki leži pred njo. V nasprotju s tistimi, ki poudarjajo, da je danes nespametno in nevarno govoriti o revolucionarni družbeni preobrazbi (Janis Varoufakis) in da je treba z radikalnimi spremembami počakati na konec krize, bomo skupaj z Marxom poudarili, da je revolucija mogoča zgolj kot posledica krize in da v času splošne blaginje o njej ne more biti govora. Zato je danes nujno, da ponovno začnemo razmišljati o razmerju med državo, partijo in revolucijo.

K tej razpravi bomo pristopili z analizo oktobrske revolucije, in sicer zgodovinskih okoliščin, ki so do nje privedle, in teoretskih prispevkov njenih glavnih nosilcev, predvsem Vladimirja Iljiča Lenina. V nasprotju s tistimi tokovi sodobne levice, ki v partijski disciplini, demokratičnem centralizmu in drugih načelih, po katerih so delovali boljševiki, vidijo največje nevarnosti, bomo poudarili, da je za realno obstoječo levico še nevarnejše in še bolj lahkomiselno ignoriranje tega nadvse pomembnega dela zgodovine. Šele s temeljito analizo je namreč mogoče pokazati na realne omejitve tega projekta, ga na ta način okrepiti in prignati naprej.

Anej Korsika je član Delavsko-punkerske univerze in Iniciative za demokratični socializem.

Feb
20
Thu
Dora Levačić – Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 20 @ 18:00 – 20:00
Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcije iz perspektive kapitala prevzel liberalno nasprotje med javnim in zasebnim. Posebej se bom posvetila t. i. »razpravi o gospodinjskem delu« (»domestic labour debate«), ki je zelo ilustrativna za razumevanje marksističnega »fetiša mezde« (»the wage fetish«) oziroma aplikacije delovne teorije vrednosti na delo, ki ni neposredno tržno posredovano.

Po drugi strani se je velik del feministične teorije usmeril v antagonizem med moškimi in ženskami ter v ospredje postavljal koncept patriarhata (kot na primer teorija dualnih sistemov / dual systems theory/ in hipoteza o ženskah kot rezervni armadi delovne sile). Ponudila bom kritiko teh teoretskih smeri ter poskušala kontekstualizirati razloge za njihov nastanek in jih povezati s pomanjkanjem ustrezne historičnomaterialistične teorije družbene podrejenosti žensk.

Po premisleku o glavnih pomanjkljivostih obeh strani »nesrečnega zakona« bom izpostavila tiste marksistično-feministične teorije, ki kapitalizem analizirajo kot produkcijski način, ki temelji na ločevanju reprodukcije od produkcije. Te teorije pokažejo, da marksizem sicer ponuja nujna metodološka orodja za razumevanje družbenega položaja žensk, vendar jih je treba razvijati tako, da »žensko vprašanje« ni obravnavano kot obstranski projekt. Poskusila bom pokazati, da je takšen pristop nujen za razumevanje ženskega položaja in hkrati za celovito razumevanje kapitalizma. Preseganje tega problema je pomembno ne zgolj na teoretski ravni, temveč je ključnega pomena tudi za produktivnejšo levo politično strategijo.

Dora Levačić (1989) je dodiplomska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in članica zagrebške Baze za delavsko pobudo in demokratizacijo (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju – BRID).

Mar
6
Thu
Catherine Samary – Od protislovij realsocializma do delavske politične ekonomije Pridobitve Jugoslavije @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 6 @ 18:00 – 20:00
Catherine Samary - Od protislovij realsocializma do delavske politične ekonomije Pridobitve Jugoslavije @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

“V nasprotju z večino pristopov, ki na “realsocializem” gledajo kot na partikularen sistem, sem trdil […], da moramo nanj gledati kot na dejanski pojav, ki je vseboval več produkcijskih razmerij, t.j. da je ključno prepoznati obstoj spodbijane reprodukcije dveh različnih logik.” – Michael Lebowitz

Moja prva študija jugoslovanske izkušnje je bila doktorska disertacija leta 1988: “Les logiques contradictoires de l’accumulation yougoslave” (Nasprotujoče si logike jugoslovanske akumulacije), ki je bil izdana pod naslovom: “Le marché contre l’autogestion – l’expérience yougoslave” / The Market against self-managment – the Yugoslav experience”, La Brčche/Publisud, 1988). Gre za nadgradnjo pristopa Preobraženskega, po katerem socialistično prehodno družbo zaznamujeta dva nasprotujoča si “zakona”.
Svoje predavanje bom zastavila na podlagi tega ključnega metodološkega problema, ki si ga delim z Lebowitzovo analizo nasprotujočih si logik znotraj “realsocializma”. Z Lebowitzem se prav tako strinjam glede poudarka na samoorganizaciji delavstva, ki lahko razreši protislovje med družbenim razmerjem ‘dirigentov’ in ‘dirigiranih’.
Hkrati bom poudarila tudi razlike v odnosu do Lebowitza, in sicer na dveh točkah analize. Na eni strani bolj konkreten zgodovinski pristop, na drugi pa kompleksnejšo formulacijo nasprotujočih si logik v postkapitalistični prehodni družbi.
Na temelju vsega tega bom izpostavila potrebo po temeljnih teoretskih razlikah pri pojmovanju trga, zakona vrednosti in konceptov, ki so primerni za analizo ne-kapitalističnih družb.

Na podlagi Lebowitzevih konceptov bom omenjene razširitve vpeljala v :

  1. zgodovinski pristop skozi razpravo o tem, kaj je bila jugoslovanska “družbena pogodba”, ki je povezovala ‘dirigente’ (avantgardno partijo) in ‘dirigirane’; a tudi v razpravo o uporabnosti pojma »avantgardna partija«, v kolikor je ta zgodovinsko ustrezen.
  2. Potrebo po bolj kompleksnem pristopu h konfliktom bom ponazorila skozi razpravo o: a) različnih logikah upravljavcev (ki jih ne smemo zvesti na logike kapitala); b) birokratizaciji »avantgardne partije«, ki je ne smemo zreducirati na kapitalistično transformacijo; ter bolj obsežno skozi razpravo o c) nasprotjih med individualnimi (ali lokalnimi) interesi in potrebi po doslednem »socializiranem« projektu. Ta poudarek se precej navezuje na pomisleke, ki jih je o materialni spodbudi izrazil Che Guevara v »Broad Economic Debate«, ki je vključevala tudi Ernesta Mandela in Bruna Bettelheima.

Zaključila bom z nasprotovanjem redukciji omenjenih konfliktov na kapitalistične (realno obstoječe) logike in konceptualizaciji socializma kot homogene družbe brez notranjih konfliktov, ki ne upošteva organskih težav: delavske pravice in polna zaposlenost; individualni/lokalni interes in družbeno lastništvo; pomen samoodločbe v kontekstu multinacionalnega projekta ter potreba po določeni obliki denarja in trga, ki se razlikuje od funkcije denarja kot kapitala in posplošenega trga. To nas pripelje do zaključka o neustreznosti marksovskih konceptov, ki so bili razviti za kapitalistični produkcijski način.

Catherine Samary je doktorica ekonomije in upokojena profesorica na Univerzi Paris-Dauphine. Predava na Inštitutu za evropske študije (IEE) in na Univerzi Paris 8 St. Denis. Je raziskovalka, ki je specializirana za Balkan in Vzhodno Evropo, ukvarja pa se s področji zgodovine socializmov, krize in transformacij v kapitalistični globalizaciji ter evropskih integracij.
Je soustanoviteljica inštituta Espace Marx, čanica znanstvenega sveta ATTAC v Franciji in uredniškega odbora njihove revije »Les Possibles« ter sourednica Le Monde Diplomatique’s Atlas 2013 in sodelavka časopisa Le Monde Diplomatique. Deluje tudi kot aktivistka v večih mednarodnih mrežah in političnih organizacijah alternativne levice.
http://csamary.free.fr

Literatura za pripravo na razpravo:

Mar
13
Thu
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 13 @ 20:30 – 22:00
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in standard življenja. Davkoplačevalci in ljudje nasploh za to še vedno plačujejo, medtem ko so se banke vrnile v običajno poslovanje, tj. v finančne in nepremičninske špekulacije. Bančništvo bi moralo biti javna storitev za gospodinjstva in mala podjetja, podobno kot izobraževanje in transport. To pa ni možno brez oživljanja spodletelih mehanizmov regulacije, višje stopnje obdavčenja in drobljenja bank. Prava socializacija potrebuje javno lastništvo, demokratični nadzor in odgovornost bank. Te morajo biti del integriranega nacionalnega plana, namenjenega zadovoljevanju družbene potrebe. To predavanje bo razložilo, kako je to mogoče.

Michael Roberts je ekonomist, ki je več kot trideset let delal v londonskem Cityu. Je soavtor pamfleta, ki zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bančništvom in ki ga izdal Sindikat gasilskih brigad Združenega Kraljestva. Vsebino tega pamfleta je Kongres sindikatov Združenega Kraljestva sprejel kot svojo politiko. Redno objavlja tudi na svojem blogu: thenextrecession.wordpress.com