Koledar dogodkov

Apr
29
Mon
David McNally – Primitive Accumulation, Migrant Workers and Social Reproduction in the Age of Austerity @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana
Apr 29 @ 18:00 – 20:00
David McNally - Primitive Accumulation, Migrant Workers and Social Reproduction in the Age of Austerity @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana

The Age of Austerity ushered in by the global crisis of 2008-9 centrally involves cheapening the reproduction of labour-power by means of reducing both private wages and the social wage administered by the state. These policies have decided class, gender, racial and generational dimensions. To properly elucidate these dimensions, however, requires that we also grasp ongoing primitive accumulation as a crucial ‘moment’ in the austerity agenda. To accomplish this means addressing the role of the reproduction of the global reserve army of labour, and of precarious migrant workers, in the restructuring of labour-power on a world scale.

In order to develop the theory of primitive accumulation in these directions, this paper returns to tensions in Marx’s account of the social reproduction of labour-power. Here I argue that not only does Marx’s conceptualization require a gender analysis, but that it also needs to be developed with respect to the problematic of labour migration. I show where Marx points to ways in which we might do this. The analysis presented underlines the decisive importance of an anti-racist defence of migrant workers for any effective working class politics in the Age of Austerity.

David McNally is Professor of Political Science at York University and a leading member of the New Socialist Group (www.newsocialist.org). He has written extensively on the critique of political economy. His publications include Global Slump: The Economics and Politics of Crisis and Resistance and Monsters of the Market: Zombies, Vampires and Global Capitalism. 

Prvotna akumulacija, migrantski delavci in družbena reprodukcija v dobi varčevanja

Doba varčevanja, ki jo je povzročila svetovna kriza iz let 2008–2009, v veliki meri temelji na pocenitvi reprodukcije delovne sile s pomočjo zniževanja tako zasebne mezde kakor družbene mezde, s katero upravlja država. Te politike so odločilno posegle v razredna, spolna, rasna in generacijska razmerja. Da bi jih lahko celovito osvetliti, pa moramo upoštevati tudi trenutno prvotno akumulacijo kot ključni »moment« varčevalne politike. Zato moramo analizirati vlogo, ki jo pri preoblikovanju delovne sile na svetovni ravni igrajo reprodukcija svetovne rezervne armade delovne sile in prekarni migrantski delavci.

Da bi lahko razvili teorijo prvotne akumulacije s tega gledišča, se bomo vrnili k napetosti v Marxovi obravnavi družbene reprodukcije delovne sile. Pokazali bomo, da Marxova konceptualizacija potrebuje ne samo analizo spolov, temveč jo je treba razviti tudi z vidika delavske migracije. Izpostavili bomo mesta, kjer nam to omogoča sam Marx. Predstavljena analiza bo poudarila ključnost antirasistične obrambe migrantskih delavcev za učinkovito politiko delavskega razreda v dobi varčevanja.

David McNally je profesor na kanadski Univerzi York in eden vodilnih članov kolektiva New Socialist (www.newsocialist.org). Ukvarja se s kritiko politične ekonomije. Med drugim je objavil knjigi Global Slump: The Economics and Politics of Crisis and Resistance in Monsters of the Market: Zombies, Vampires and Global Capitalism.

Lectures & Predavanja:
Global Crisis – Global Resistance
“Labour-Power and Social Reproduction: From Capital to the Current Crisis”

Oct
16
Wed
Iskrin politični seminar: Primož Krašovec – Kaj je kapitalizem in zakaj je problematičen? @ Fakulteta za matematiki in fiziko, Ljubljana
Oct 16 @ 17:00 – 19:00

V predavanju bom poskusil očrtati in izpostaviti aktualnost in pomen marksistične kritične teorije danes, pri čemer bom začel s preprostim vprašanjem: kaj sploh je kapitalizem? Kako ga definirati in po čem se razlikuje od drugih produkcijskih načinov? To vprašanje je banalno in lahko le na prvi pogled, saj večina teoretskih slepih ulic in političnih težav teorij, ki naj bi nadomestili marksizem kot osnovno družbeno kritično teorijo, izhaja iz nepopolne definicije kapitalizma oziroma iz napačne predstave o tem, kaj kapitalizem sploh je. Tako se kot alternativa ponujajo različni eskapizmi, povratek k naravi ali preprostemu življenju, ali pa celo spodbujanje drobnega (socialnega) podjetništva kot nasprotja prevlade velikih korporacij.

Osnovni elementi predavanja bodo oris in kritika štirih temeljnih ločitev, značilnih za kapitalizem: ločenosti delavcev od produkcijskih sredstev, ločenosti družbene produkcije in reprodukcije, ločenosti produkcije in potrošnje ter ločenosti oziroma izoliranost posameznih produkcijskih enot.

Primož Krašovec, doktor sociologije, je urednik (založba Sophia/Naprej! in revija Borec), pisec, občasna medijska osebnost in prevajalec (Keynes, Schumpeter, Jameson). Poleg tega je častni član Delavsko-punkerske univerze in zmerno aktivni član Iniciative za demokratični socializem. Teoretsko se ukvarja s kritiko politične ekonomije (zadnje čase predvsem s teorijama blagovnega fetišizma in ideologije).

Feb
20
Thu
Dora Levačić – Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 20 @ 18:00 – 20:00
Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcije iz perspektive kapitala prevzel liberalno nasprotje med javnim in zasebnim. Posebej se bom posvetila t. i. »razpravi o gospodinjskem delu« (»domestic labour debate«), ki je zelo ilustrativna za razumevanje marksističnega »fetiša mezde« (»the wage fetish«) oziroma aplikacije delovne teorije vrednosti na delo, ki ni neposredno tržno posredovano.

Po drugi strani se je velik del feministične teorije usmeril v antagonizem med moškimi in ženskami ter v ospredje postavljal koncept patriarhata (kot na primer teorija dualnih sistemov / dual systems theory/ in hipoteza o ženskah kot rezervni armadi delovne sile). Ponudila bom kritiko teh teoretskih smeri ter poskušala kontekstualizirati razloge za njihov nastanek in jih povezati s pomanjkanjem ustrezne historičnomaterialistične teorije družbene podrejenosti žensk.

Po premisleku o glavnih pomanjkljivostih obeh strani »nesrečnega zakona« bom izpostavila tiste marksistično-feministične teorije, ki kapitalizem analizirajo kot produkcijski način, ki temelji na ločevanju reprodukcije od produkcije. Te teorije pokažejo, da marksizem sicer ponuja nujna metodološka orodja za razumevanje družbenega položaja žensk, vendar jih je treba razvijati tako, da »žensko vprašanje« ni obravnavano kot obstranski projekt. Poskusila bom pokazati, da je takšen pristop nujen za razumevanje ženskega položaja in hkrati za celovito razumevanje kapitalizma. Preseganje tega problema je pomembno ne zgolj na teoretski ravni, temveč je ključnega pomena tudi za produktivnejšo levo politično strategijo.

Dora Levačić (1989) je dodiplomska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in članica zagrebške Baze za delavsko pobudo in demokratizacijo (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju – BRID).

Mar
13
Thu
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 13 @ 20:30 – 22:00
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in standard življenja. Davkoplačevalci in ljudje nasploh za to še vedno plačujejo, medtem ko so se banke vrnile v običajno poslovanje, tj. v finančne in nepremičninske špekulacije. Bančništvo bi moralo biti javna storitev za gospodinjstva in mala podjetja, podobno kot izobraževanje in transport. To pa ni možno brez oživljanja spodletelih mehanizmov regulacije, višje stopnje obdavčenja in drobljenja bank. Prava socializacija potrebuje javno lastništvo, demokratični nadzor in odgovornost bank. Te morajo biti del integriranega nacionalnega plana, namenjenega zadovoljevanju družbene potrebe. To predavanje bo razložilo, kako je to mogoče.

Michael Roberts je ekonomist, ki je več kot trideset let delal v londonskem Cityu. Je soavtor pamfleta, ki zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bančništvom in ki ga izdal Sindikat gasilskih brigad Združenega Kraljestva. Vsebino tega pamfleta je Kongres sindikatov Združenega Kraljestva sprejel kot svojo politiko. Redno objavlja tudi na svojem blogu: thenextrecession.wordpress.com