Koledar dogodkov

Oct
16
Wed
Iskrin politični seminar: Primož Krašovec – Kaj je kapitalizem in zakaj je problematičen? @ Fakulteta za matematiki in fiziko, Ljubljana
Oct 16 @ 17:00 – 19:00

V predavanju bom poskusil očrtati in izpostaviti aktualnost in pomen marksistične kritične teorije danes, pri čemer bom začel s preprostim vprašanjem: kaj sploh je kapitalizem? Kako ga definirati in po čem se razlikuje od drugih produkcijskih načinov? To vprašanje je banalno in lahko le na prvi pogled, saj večina teoretskih slepih ulic in političnih težav teorij, ki naj bi nadomestili marksizem kot osnovno družbeno kritično teorijo, izhaja iz nepopolne definicije kapitalizma oziroma iz napačne predstave o tem, kaj kapitalizem sploh je. Tako se kot alternativa ponujajo različni eskapizmi, povratek k naravi ali preprostemu življenju, ali pa celo spodbujanje drobnega (socialnega) podjetništva kot nasprotja prevlade velikih korporacij.

Osnovni elementi predavanja bodo oris in kritika štirih temeljnih ločitev, značilnih za kapitalizem: ločenosti delavcev od produkcijskih sredstev, ločenosti družbene produkcije in reprodukcije, ločenosti produkcije in potrošnje ter ločenosti oziroma izoliranost posameznih produkcijskih enot.

Primož Krašovec, doktor sociologije, je urednik (založba Sophia/Naprej! in revija Borec), pisec, občasna medijska osebnost in prevajalec (Keynes, Schumpeter, Jameson). Poleg tega je častni član Delavsko-punkerske univerze in zmerno aktivni član Iniciative za demokratični socializem. Teoretsko se ukvarja s kritiko politične ekonomije (zadnje čase predvsem s teorijama blagovnega fetišizma in ideologije).

Feb
20
Thu
Dora Levačić – Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 20 @ 18:00 – 20:00
Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcije iz perspektive kapitala prevzel liberalno nasprotje med javnim in zasebnim. Posebej se bom posvetila t. i. »razpravi o gospodinjskem delu« (»domestic labour debate«), ki je zelo ilustrativna za razumevanje marksističnega »fetiša mezde« (»the wage fetish«) oziroma aplikacije delovne teorije vrednosti na delo, ki ni neposredno tržno posredovano.

Po drugi strani se je velik del feministične teorije usmeril v antagonizem med moškimi in ženskami ter v ospredje postavljal koncept patriarhata (kot na primer teorija dualnih sistemov / dual systems theory/ in hipoteza o ženskah kot rezervni armadi delovne sile). Ponudila bom kritiko teh teoretskih smeri ter poskušala kontekstualizirati razloge za njihov nastanek in jih povezati s pomanjkanjem ustrezne historičnomaterialistične teorije družbene podrejenosti žensk.

Po premisleku o glavnih pomanjkljivostih obeh strani »nesrečnega zakona« bom izpostavila tiste marksistično-feministične teorije, ki kapitalizem analizirajo kot produkcijski način, ki temelji na ločevanju reprodukcije od produkcije. Te teorije pokažejo, da marksizem sicer ponuja nujna metodološka orodja za razumevanje družbenega položaja žensk, vendar jih je treba razvijati tako, da »žensko vprašanje« ni obravnavano kot obstranski projekt. Poskusila bom pokazati, da je takšen pristop nujen za razumevanje ženskega položaja in hkrati za celovito razumevanje kapitalizma. Preseganje tega problema je pomembno ne zgolj na teoretski ravni, temveč je ključnega pomena tudi za produktivnejšo levo politično strategijo.

Dora Levačić (1989) je dodiplomska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in članica zagrebške Baze za delavsko pobudo in demokratizacijo (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju – BRID).

Feb
27
Thu
Goran Musić – Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 27 @ 18:00 – 20:00
Goran Musić - Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizbežnih dogodkov, ki vodijo bodisi v totalitarne režime bodisi v »izhod iz nacionalistične norije« v obliki stalnega približevanja Evropski uniji in liberalni demokraciji.

V primeru Srbije vsa družbena gibanja od spodaj interpretirajo v kontekstu naraščajoče nacionalistične blaznosti ali manipulacije s strani partijske birokracije. Tako je videti, kot da so odločitve, ki so jih sprejele elite, ter ekonomski in politični procesi pred katastrofo nastali brez vpliva družbenih sil. Meteorski politični vzpon Slobodana Miloševića in »protibirokratska revolucija« jeseni 1988 v Srbiji pogosto služita kot izhodišče zgodovinskih pripovedi, kot dogodek, ki naj bi sprožil verigo dejanj in protidejanj. Delavsko gibanje naj se ne bi zmoglo upreti klicu avtoritarnega vodje. V tovrstni literaturi se torej osemdeseta leta kažejo kot temačen predor, na koncu katerega čaka eksplozija.

V Sloveniji po drugi strani rastočo civilno družbo osemdesetih let običajno predstavljajo kot uvod v delujoče tržno gospodarstvo, parlamentarno demokracijo in vladavino človekovih pravic. Poudarek je ponavadi na mladini in srednjem razredu. Pogosto je predvidevanje, da so posamezniki z dobro materialno podlago in pričakovano kulturno odprtostjo najboljša obramba pred demagoškimi političnimi voditelji, medtem ko naj bi delavci spet bili družbeni sloj, ki je bodisi posebej dovzeten za manipulacije z vrha bodisi popolnoma prepuščen pozabi. Mnogim primerom industrijske akcije v drugi polovici osemdesetih let navkljub se raziskave civilnodružbenih gibanj v Sloveniji ukvarjajo predvsem z ekologijo, pacifizmom, feminizmom, religijo in kontrakulturnimi skupinami.

Tako se v zgodovinopisju zgubijo stališča, odzivi in upiranje tistih posameznikov in skupin, ki se jih je preobrazba najbolj dotaknila, zlasti sloja, ki je nekoč veljal za hrbtenico socialistične družbe – t. i. modroovratniških delavcev. V tem predavanju bom poskušal pokazati, na kakšen način so vodilna politična dogajanja osemdesetih let (kosovska kriza, protibirokratska revolucija, Agrokomerc, TAM, Litostroj, Cankarjev dom) potekala na tovarniških tleh, med aktivisti družbenih gibanj in na ulicah Srbije in Slovenije. Opisal bom dinamike lokalnih gibanj od spodaj in pokazal, kako so običajni delovni ljudje v obeh republikah zavzeli različna stališča do istih ekonomskih in političnih dogodkov. Obenem pa bom opozoril na mnoga skupna občutja in priložnosti za skupno delovanje onkraj nacionalnih delitev.

Goran Musić je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Trenutno se ukvarja z raziskovanjem delavskih stavk v poznem jugoslovanskem socializmu na oddelku za zgodovino Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah. Je aktiven član raznih iniciativ za študentske in delavske pravice v Srbiji in član uredništva spletnega portala Crvena kritika.

Mar
13
Thu
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 13 @ 20:30 – 22:00
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in standard življenja. Davkoplačevalci in ljudje nasploh za to še vedno plačujejo, medtem ko so se banke vrnile v običajno poslovanje, tj. v finančne in nepremičninske špekulacije. Bančništvo bi moralo biti javna storitev za gospodinjstva in mala podjetja, podobno kot izobraževanje in transport. To pa ni možno brez oživljanja spodletelih mehanizmov regulacije, višje stopnje obdavčenja in drobljenja bank. Prava socializacija potrebuje javno lastništvo, demokratični nadzor in odgovornost bank. Te morajo biti del integriranega nacionalnega plana, namenjenega zadovoljevanju družbene potrebe. To predavanje bo razložilo, kako je to mogoče.

Michael Roberts je ekonomist, ki je več kot trideset let delal v londonskem Cityu. Je soavtor pamfleta, ki zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bančništvom in ki ga izdal Sindikat gasilskih brigad Združenega Kraljestva. Vsebino tega pamfleta je Kongres sindikatov Združenega Kraljestva sprejel kot svojo politiko. Redno objavlja tudi na svojem blogu: thenextrecession.wordpress.com