Koledar dogodkov

Nov
21
Thu
Anej Korsika – Država, partija in revolucija @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Nov 21 @ 18:00 – 20:00
Anej Korsika - Država, partija in revolucija @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Svetovna kriza kapitalizma poteka v času, ko je socializem kot svetovni proces na eni svojih najnižjih zgodovinskih točk, če ne celo na najnižji. Neznosen življenjski položaj vseh, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo, in vse bolj zaostrujoča se protislovja med svetovnim centrom in periferijo nas silijo, da na svoj položaj naposled pogledamo s treznimi očmi. Za meščansko družbo je v tem smislu značilna nenehna državljanska vojna, ki poteka v obliki razrednega boja. V času krize postane ta boj še vidnejši in neizprosnejši, razpadanje družbe v dva velika, nasproti si stoječa si razreda pa še hitrejše. Razred kapitalistov ima vse – medijsko, vojaško, in politično industrijo, torej celotno meščansko državo –, delavski razred pa nima ničesar. Vprašanje organiziranosti socialistične politike in delavskega razreda proti državi in skozi državo zato ni nekakšno tehnično vprašanje, temveč najpomembnejše teoretsko vprašanje našega časa. Šele z odgovarjanjem nanj se bo lahko realno obstoječa levica končno povzpela na raven zgodovinske naloge, ki leži pred njo. V nasprotju s tistimi, ki poudarjajo, da je danes nespametno in nevarno govoriti o revolucionarni družbeni preobrazbi (Janis Varoufakis) in da je treba z radikalnimi spremembami počakati na konec krize, bomo skupaj z Marxom poudarili, da je revolucija mogoča zgolj kot posledica krize in da v času splošne blaginje o njej ne more biti govora. Zato je danes nujno, da ponovno začnemo razmišljati o razmerju med državo, partijo in revolucijo.

K tej razpravi bomo pristopili z analizo oktobrske revolucije, in sicer zgodovinskih okoliščin, ki so do nje privedle, in teoretskih prispevkov njenih glavnih nosilcev, predvsem Vladimirja Iljiča Lenina. V nasprotju s tistimi tokovi sodobne levice, ki v partijski disciplini, demokratičnem centralizmu in drugih načelih, po katerih so delovali boljševiki, vidijo največje nevarnosti, bomo poudarili, da je za realno obstoječo levico še nevarnejše in še bolj lahkomiselno ignoriranje tega nadvse pomembnega dela zgodovine. Šele s temeljito analizo je namreč mogoče pokazati na realne omejitve tega projekta, ga na ta način okrepiti in prignati naprej.

Anej Korsika je član Delavsko-punkerske univerze in Iniciative za demokratični socializem.

Nov
28
Thu
Tibor Rutar – Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Nov 28 @ 18:00 – 20:00
Tibor Rutar - Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer – kot poleg Negrija in Hardta v zadnjih letih trdi tudi Žižek – glavna silnica ni več profit, temveč renta. Izkoriščanje je po teh avtorjih danes predvsem politično, ne ekonomsko, zato se njihova teoretska izvajanja osredotočajo na monolitno »privatizacijo skupnega« in na dolžniške (oblastne) odnose med 99 in 1 odstotkom človeštva. Projekt komunistične emancipacije zato vidijo zgolj kot ponovno prisvojitev oziroma podružbljanje »skupnega« ter kot odpravo finančnega kapitala in dolžniških odnosov.

Nadaljevali bomo z Graeberjevo analizo kapitalizma, po kateri jedro problema niso kapitalistični produkcijski odnosi sami, temveč kapitalisti in državniki. Graeberjeva analiza kapitalizma implicira, da kapitalisti nadzorujejo kapital in s tem kapitalizem, ne da – kot je revolucionarno ugotovil Marx – kapitalizem oziroma kapital kot neosebni imperativ produkcije zavoljo produkcije nadzoruje vse ljudi, tako kapitaliste kot delavce. V nasprotju z Graeberjem bomo pokazali, da komunizem zahteva odpravo kapitala, ne zgolj odprave njegovih poosebitev, tj. kapitalistov.

Nazadnje si bomo ogledali še zadnjo modo komunistične misli 21. stoletja: Badioujevo nadzgodovinsko, kantovsko Idejo oziroma hipotezo komunizma. Pokazali bomo, da je njegovo politično teoretiziranje, ki nima nobene snovne povezave z Marxovo kritiko politične ekonomije, regresivno, ker ne izhaja iz konkretne zgodovinske analize in ker s slavljenjem kontingentnega izbruha »izjemne in heroične« subjektivitete prikrije potrebo po sistematični politični organizaciji.

Tibor Rutar je doktorski študent sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član programskega odbora DPU.

Feb
20
Thu
Dora Levačić – Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 20 @ 18:00 – 20:00
Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcije iz perspektive kapitala prevzel liberalno nasprotje med javnim in zasebnim. Posebej se bom posvetila t. i. »razpravi o gospodinjskem delu« (»domestic labour debate«), ki je zelo ilustrativna za razumevanje marksističnega »fetiša mezde« (»the wage fetish«) oziroma aplikacije delovne teorije vrednosti na delo, ki ni neposredno tržno posredovano.

Po drugi strani se je velik del feministične teorije usmeril v antagonizem med moškimi in ženskami ter v ospredje postavljal koncept patriarhata (kot na primer teorija dualnih sistemov / dual systems theory/ in hipoteza o ženskah kot rezervni armadi delovne sile). Ponudila bom kritiko teh teoretskih smeri ter poskušala kontekstualizirati razloge za njihov nastanek in jih povezati s pomanjkanjem ustrezne historičnomaterialistične teorije družbene podrejenosti žensk.

Po premisleku o glavnih pomanjkljivostih obeh strani »nesrečnega zakona« bom izpostavila tiste marksistično-feministične teorije, ki kapitalizem analizirajo kot produkcijski način, ki temelji na ločevanju reprodukcije od produkcije. Te teorije pokažejo, da marksizem sicer ponuja nujna metodološka orodja za razumevanje družbenega položaja žensk, vendar jih je treba razvijati tako, da »žensko vprašanje« ni obravnavano kot obstranski projekt. Poskusila bom pokazati, da je takšen pristop nujen za razumevanje ženskega položaja in hkrati za celovito razumevanje kapitalizma. Preseganje tega problema je pomembno ne zgolj na teoretski ravni, temveč je ključnega pomena tudi za produktivnejšo levo politično strategijo.

Dora Levačić (1989) je dodiplomska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in članica zagrebške Baze za delavsko pobudo in demokratizacijo (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju – BRID).

Mar
13
Thu
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 13 @ 20:30 – 22:00
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in standard življenja. Davkoplačevalci in ljudje nasploh za to še vedno plačujejo, medtem ko so se banke vrnile v običajno poslovanje, tj. v finančne in nepremičninske špekulacije. Bančništvo bi moralo biti javna storitev za gospodinjstva in mala podjetja, podobno kot izobraževanje in transport. To pa ni možno brez oživljanja spodletelih mehanizmov regulacije, višje stopnje obdavčenja in drobljenja bank. Prava socializacija potrebuje javno lastništvo, demokratični nadzor in odgovornost bank. Te morajo biti del integriranega nacionalnega plana, namenjenega zadovoljevanju družbene potrebe. To predavanje bo razložilo, kako je to mogoče.

Michael Roberts je ekonomist, ki je več kot trideset let delal v londonskem Cityu. Je soavtor pamfleta, ki zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bančništvom in ki ga izdal Sindikat gasilskih brigad Združenega Kraljestva. Vsebino tega pamfleta je Kongres sindikatov Združenega Kraljestva sprejel kot svojo politiko. Redno objavlja tudi na svojem blogu: thenextrecession.wordpress.com