Koledar dogodkov

Nov
14
Thu
Sašo Furlan – Marxov koncept post-kapitalistične družbe @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Nov 14 @ 18:00 – 20:00
Sašo Furlan - Marxov koncept post-kapitalistične družbe @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Marx je večino svojega opusa posvetil kritičnemu teoretskemu prikazu kapitalističnega produkcijskega načina, medtem ko se je poskusom sistematičnega prikaza post-kapitalistične družbe praviloma izogibal. Večkrat je namreč upravičeno poudaril, da ne namerava pisati receptov za socialistično kuhinjo prihodnosti. A čeprav v nobenem Marxovem spisu ni mogoče najti koherentnega prikaza socialističnega modela ali sistema, nikakor ne drži, da Marx o post-kapitalistični družbi ni napisal ničesar. Nasprotno, posrednih ali celo neposrednih referenc na post-kapitalistično družbo v Marxovem opusu pravzaprav ni malo. Mesta, na katerih kritični prikaz odnosov dominacije v meščanski družbi kulminira v orisih možnosti njenega preseganja, in mesta, ki napotujejo na koncept kapitalizmu alternativne, socialistične družbe, so v Marxovih spisih tako rekoč stalnica.

V predavanju bomo zato obravnavali tiste momente v Marxovem opusu, v katerih kritika meščanske družbe sovpade z vizijo post-kapitalistične družbe. Posvetili se bomo predvsem tematiki preseganja alienacije, ki je navzoča v spisih mladega Marxa (zlasti v Pariških rokopisih), in tematiki preseganja blagovne, na vrednosti utemeljene produkcije in menjave v spisih zrelega Marxa (zlasti v Grundrisse in Kapitalu). Ti momenti jasno kažejo, da po Marxu socialistične družbe v razmerju do kapitalistične ni možno ustrezno opredeliti z dihotomijami, kot so državna lastnina proti zasebni lastnini, planiranje proizvodnje proti anarhičnosti trga ali brezrazredna družba proti razredni.

Pokazali bomo, da ti momenti včasih implicirajo, včasih pa celo eksplicirajo socialistično družbo, ki jo v osnovi opredeljuje odprava blagovne produkcije in menjave ter s tem družbeno-ekonomskih form, ki porajajo družbene odnose med stvarmi in stvarne (dinglich) odnose med ljudmi. Socialistično družbo bomo pri tem poskusili misliti dosledno skozi prizmo preseganja kapitalizma. Pokazali bomo namreč, da socialistična družba po Marxu imanentno (čeprav še zdaleč ne avtomatično ali nujno) izhaja iz samega kapitalizma. Iz teh izhodišč bomo izpeljali tezo, da iz spisov mladega in zrelega Marxa izhaja koncept post-kapitalistične družbe, ki je ni mogoče reducirati niti na državno-plansko gospodarstvo niti na naivno humanistično vizijo preproste in avtentične družbe, utemeljene na neposredovanih odnosih med ljudmi.

Sašo Furlan je podiplomski študent politične teorije na Fakulteti za družbene vede ter član programskega odbora Delavsko-punkerske univerze, uredniškega odbora revije Borec in Iniciative za demokratični socializem.

Feb
20
Thu
Dora Levačić – Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 20 @ 18:00 – 20:00
Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcije iz perspektive kapitala prevzel liberalno nasprotje med javnim in zasebnim. Posebej se bom posvetila t. i. »razpravi o gospodinjskem delu« (»domestic labour debate«), ki je zelo ilustrativna za razumevanje marksističnega »fetiša mezde« (»the wage fetish«) oziroma aplikacije delovne teorije vrednosti na delo, ki ni neposredno tržno posredovano.

Po drugi strani se je velik del feministične teorije usmeril v antagonizem med moškimi in ženskami ter v ospredje postavljal koncept patriarhata (kot na primer teorija dualnih sistemov / dual systems theory/ in hipoteza o ženskah kot rezervni armadi delovne sile). Ponudila bom kritiko teh teoretskih smeri ter poskušala kontekstualizirati razloge za njihov nastanek in jih povezati s pomanjkanjem ustrezne historičnomaterialistične teorije družbene podrejenosti žensk.

Po premisleku o glavnih pomanjkljivostih obeh strani »nesrečnega zakona« bom izpostavila tiste marksistično-feministične teorije, ki kapitalizem analizirajo kot produkcijski način, ki temelji na ločevanju reprodukcije od produkcije. Te teorije pokažejo, da marksizem sicer ponuja nujna metodološka orodja za razumevanje družbenega položaja žensk, vendar jih je treba razvijati tako, da »žensko vprašanje« ni obravnavano kot obstranski projekt. Poskusila bom pokazati, da je takšen pristop nujen za razumevanje ženskega položaja in hkrati za celovito razumevanje kapitalizma. Preseganje tega problema je pomembno ne zgolj na teoretski ravni, temveč je ključnega pomena tudi za produktivnejšo levo politično strategijo.

Dora Levačić (1989) je dodiplomska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in članica zagrebške Baze za delavsko pobudo in demokratizacijo (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju – BRID).

Feb
27
Thu
Goran Musić – Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 27 @ 18:00 – 20:00
Goran Musić - Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizbežnih dogodkov, ki vodijo bodisi v totalitarne režime bodisi v »izhod iz nacionalistične norije« v obliki stalnega približevanja Evropski uniji in liberalni demokraciji.

V primeru Srbije vsa družbena gibanja od spodaj interpretirajo v kontekstu naraščajoče nacionalistične blaznosti ali manipulacije s strani partijske birokracije. Tako je videti, kot da so odločitve, ki so jih sprejele elite, ter ekonomski in politični procesi pred katastrofo nastali brez vpliva družbenih sil. Meteorski politični vzpon Slobodana Miloševića in »protibirokratska revolucija« jeseni 1988 v Srbiji pogosto služita kot izhodišče zgodovinskih pripovedi, kot dogodek, ki naj bi sprožil verigo dejanj in protidejanj. Delavsko gibanje naj se ne bi zmoglo upreti klicu avtoritarnega vodje. V tovrstni literaturi se torej osemdeseta leta kažejo kot temačen predor, na koncu katerega čaka eksplozija.

V Sloveniji po drugi strani rastočo civilno družbo osemdesetih let običajno predstavljajo kot uvod v delujoče tržno gospodarstvo, parlamentarno demokracijo in vladavino človekovih pravic. Poudarek je ponavadi na mladini in srednjem razredu. Pogosto je predvidevanje, da so posamezniki z dobro materialno podlago in pričakovano kulturno odprtostjo najboljša obramba pred demagoškimi političnimi voditelji, medtem ko naj bi delavci spet bili družbeni sloj, ki je bodisi posebej dovzeten za manipulacije z vrha bodisi popolnoma prepuščen pozabi. Mnogim primerom industrijske akcije v drugi polovici osemdesetih let navkljub se raziskave civilnodružbenih gibanj v Sloveniji ukvarjajo predvsem z ekologijo, pacifizmom, feminizmom, religijo in kontrakulturnimi skupinami.

Tako se v zgodovinopisju zgubijo stališča, odzivi in upiranje tistih posameznikov in skupin, ki se jih je preobrazba najbolj dotaknila, zlasti sloja, ki je nekoč veljal za hrbtenico socialistične družbe – t. i. modroovratniških delavcev. V tem predavanju bom poskušal pokazati, na kakšen način so vodilna politična dogajanja osemdesetih let (kosovska kriza, protibirokratska revolucija, Agrokomerc, TAM, Litostroj, Cankarjev dom) potekala na tovarniških tleh, med aktivisti družbenih gibanj in na ulicah Srbije in Slovenije. Opisal bom dinamike lokalnih gibanj od spodaj in pokazal, kako so običajni delovni ljudje v obeh republikah zavzeli različna stališča do istih ekonomskih in političnih dogodkov. Obenem pa bom opozoril na mnoga skupna občutja in priložnosti za skupno delovanje onkraj nacionalnih delitev.

Goran Musić je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Trenutno se ukvarja z raziskovanjem delavskih stavk v poznem jugoslovanskem socializmu na oddelku za zgodovino Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah. Je aktiven član raznih iniciativ za študentske in delavske pravice v Srbiji in član uredništva spletnega portala Crvena kritika.

Mar
13
Thu
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 13 @ 20:30 – 22:00
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in standard življenja. Davkoplačevalci in ljudje nasploh za to še vedno plačujejo, medtem ko so se banke vrnile v običajno poslovanje, tj. v finančne in nepremičninske špekulacije. Bančništvo bi moralo biti javna storitev za gospodinjstva in mala podjetja, podobno kot izobraževanje in transport. To pa ni možno brez oživljanja spodletelih mehanizmov regulacije, višje stopnje obdavčenja in drobljenja bank. Prava socializacija potrebuje javno lastništvo, demokratični nadzor in odgovornost bank. Te morajo biti del integriranega nacionalnega plana, namenjenega zadovoljevanju družbene potrebe. To predavanje bo razložilo, kako je to mogoče.

Michael Roberts je ekonomist, ki je več kot trideset let delal v londonskem Cityu. Je soavtor pamfleta, ki zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bančništvom in ki ga izdal Sindikat gasilskih brigad Združenega Kraljestva. Vsebino tega pamfleta je Kongres sindikatov Združenega Kraljestva sprejel kot svojo politiko. Redno objavlja tudi na svojem blogu: thenextrecession.wordpress.com