Koledar dogodkov

Apr
28
Sun
Panel discussion – Primitive Accumulation in the Post-Socialist Transition and the EU Accession Period @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana
Apr 28 @ 13:00 – 14:30
Panel discussion - Primitive Accumulation in the Post-Socialist Transition and the EU Accession Period @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana

It is very symptomatic that the story of the great historical break of 1989 in Eastern Europe is usually articulated in purely political terms, often with obvious romantically-nationalistic overtones: winds of change have swept away old curtains and walls of the obsolete system, bringing about a second spring of nations that were at last able to breathe freely and democratically. Topics of the concurrent economical and social transformation are usually given much less attention and tend to be very briefly subsumed under the vague notion of ‘liberalisation’. In any case, all these transformations were also supposed to have a determinate final goal: the accession to the EU, which would gladly extend its hospitality to the newly independent neighbours and guide them in the task of constructing democratic institutions.

However, if we assume a more sober perspective it quickly becomes obvious that, given the new political and economic reality,  the absolutely crucial social ‘institution’ that the Eastern European countries certainly lacked was a proper capitalist class. The purpose of this panel is therefore to trace the patterns of socio-economic transformations in Eastern Europe between the collapse of Soviet Union and the accession of the new countries to the EU. What was the interaction between former state property, foreign capital and the newly emerging capitalist class? Did the latter truly emerge – as many perhaps were hoping for – smoothly and spontaneously, simply by the force of the newly unleashed entrepreneurial energy? Or did a shadier process take place, one much closer to Marx’s description of ‘primitive accumulation’, namely a process of violent expropriation?

This discrepancy between the harsh reality of the transition in Eastern Europe and the accompanying Western naivete is perhaps best expressed in the statement that a US treasury official gave regarding Russia as early as 1994: ‘We had a belief that the first generation of Russian capitalists would be nice guys, but they are ruthless motherfuckers.’

Feb
20
Thu
Dora Levačić – Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 20 @ 18:00 – 20:00
Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcije iz perspektive kapitala prevzel liberalno nasprotje med javnim in zasebnim. Posebej se bom posvetila t. i. »razpravi o gospodinjskem delu« (»domestic labour debate«), ki je zelo ilustrativna za razumevanje marksističnega »fetiša mezde« (»the wage fetish«) oziroma aplikacije delovne teorije vrednosti na delo, ki ni neposredno tržno posredovano.

Po drugi strani se je velik del feministične teorije usmeril v antagonizem med moškimi in ženskami ter v ospredje postavljal koncept patriarhata (kot na primer teorija dualnih sistemov / dual systems theory/ in hipoteza o ženskah kot rezervni armadi delovne sile). Ponudila bom kritiko teh teoretskih smeri ter poskušala kontekstualizirati razloge za njihov nastanek in jih povezati s pomanjkanjem ustrezne historičnomaterialistične teorije družbene podrejenosti žensk.

Po premisleku o glavnih pomanjkljivostih obeh strani »nesrečnega zakona« bom izpostavila tiste marksistično-feministične teorije, ki kapitalizem analizirajo kot produkcijski način, ki temelji na ločevanju reprodukcije od produkcije. Te teorije pokažejo, da marksizem sicer ponuja nujna metodološka orodja za razumevanje družbenega položaja žensk, vendar jih je treba razvijati tako, da »žensko vprašanje« ni obravnavano kot obstranski projekt. Poskusila bom pokazati, da je takšen pristop nujen za razumevanje ženskega položaja in hkrati za celovito razumevanje kapitalizma. Preseganje tega problema je pomembno ne zgolj na teoretski ravni, temveč je ključnega pomena tudi za produktivnejšo levo politično strategijo.

Dora Levačić (1989) je dodiplomska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in članica zagrebške Baze za delavsko pobudo in demokratizacijo (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju – BRID).

Feb
27
Thu
Goran Musić – Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 27 @ 18:00 – 20:00
Goran Musić - Srbija in Slovenija v osemdesetih letih: pogled od spodaj @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Nacionalistična mobilizacija in vojni spopadi iz devetdesetih let mečejo dolgo senco dvoma na pretekla desetletja jugoslovanskih družbenih ved in zgodovinopisja. To pogosto privede do »pokopavanja« kakršnegakoli spomina na družbena gibanja in iniciative, ki štrlijo iz kalupa projiciranega toka neizbežnih dogodkov, ki vodijo bodisi v totalitarne režime bodisi v »izhod iz nacionalistične norije« v obliki stalnega približevanja Evropski uniji in liberalni demokraciji.

V primeru Srbije vsa družbena gibanja od spodaj interpretirajo v kontekstu naraščajoče nacionalistične blaznosti ali manipulacije s strani partijske birokracije. Tako je videti, kot da so odločitve, ki so jih sprejele elite, ter ekonomski in politični procesi pred katastrofo nastali brez vpliva družbenih sil. Meteorski politični vzpon Slobodana Miloševića in »protibirokratska revolucija« jeseni 1988 v Srbiji pogosto služita kot izhodišče zgodovinskih pripovedi, kot dogodek, ki naj bi sprožil verigo dejanj in protidejanj. Delavsko gibanje naj se ne bi zmoglo upreti klicu avtoritarnega vodje. V tovrstni literaturi se torej osemdeseta leta kažejo kot temačen predor, na koncu katerega čaka eksplozija.

V Sloveniji po drugi strani rastočo civilno družbo osemdesetih let običajno predstavljajo kot uvod v delujoče tržno gospodarstvo, parlamentarno demokracijo in vladavino človekovih pravic. Poudarek je ponavadi na mladini in srednjem razredu. Pogosto je predvidevanje, da so posamezniki z dobro materialno podlago in pričakovano kulturno odprtostjo najboljša obramba pred demagoškimi političnimi voditelji, medtem ko naj bi delavci spet bili družbeni sloj, ki je bodisi posebej dovzeten za manipulacije z vrha bodisi popolnoma prepuščen pozabi. Mnogim primerom industrijske akcije v drugi polovici osemdesetih let navkljub se raziskave civilnodružbenih gibanj v Sloveniji ukvarjajo predvsem z ekologijo, pacifizmom, feminizmom, religijo in kontrakulturnimi skupinami.

Tako se v zgodovinopisju zgubijo stališča, odzivi in upiranje tistih posameznikov in skupin, ki se jih je preobrazba najbolj dotaknila, zlasti sloja, ki je nekoč veljal za hrbtenico socialistične družbe – t. i. modroovratniških delavcev. V tem predavanju bom poskušal pokazati, na kakšen način so vodilna politična dogajanja osemdesetih let (kosovska kriza, protibirokratska revolucija, Agrokomerc, TAM, Litostroj, Cankarjev dom) potekala na tovarniških tleh, med aktivisti družbenih gibanj in na ulicah Srbije in Slovenije. Opisal bom dinamike lokalnih gibanj od spodaj in pokazal, kako so običajni delovni ljudje v obeh republikah zavzeli različna stališča do istih ekonomskih in političnih dogodkov. Obenem pa bom opozoril na mnoga skupna občutja in priložnosti za skupno delovanje onkraj nacionalnih delitev.

Goran Musić je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Trenutno se ukvarja z raziskovanjem delavskih stavk v poznem jugoslovanskem socializmu na oddelku za zgodovino Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah. Je aktiven član raznih iniciativ za študentske in delavske pravice v Srbiji in član uredništva spletnega portala Crvena kritika.

Mar
13
Thu
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 13 @ 20:30 – 22:00
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in standard življenja. Davkoplačevalci in ljudje nasploh za to še vedno plačujejo, medtem ko so se banke vrnile v običajno poslovanje, tj. v finančne in nepremičninske špekulacije. Bančništvo bi moralo biti javna storitev za gospodinjstva in mala podjetja, podobno kot izobraževanje in transport. To pa ni možno brez oživljanja spodletelih mehanizmov regulacije, višje stopnje obdavčenja in drobljenja bank. Prava socializacija potrebuje javno lastništvo, demokratični nadzor in odgovornost bank. Te morajo biti del integriranega nacionalnega plana, namenjenega zadovoljevanju družbene potrebe. To predavanje bo razložilo, kako je to mogoče.

Michael Roberts je ekonomist, ki je več kot trideset let delal v londonskem Cityu. Je soavtor pamfleta, ki zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bančništvom in ki ga izdal Sindikat gasilskih brigad Združenega Kraljestva. Vsebino tega pamfleta je Kongres sindikatov Združenega Kraljestva sprejel kot svojo politiko. Redno objavlja tudi na svojem blogu: thenextrecession.wordpress.com