Koledar dogodkov

Apr
30
Tue
Panel discussion – Primitive Accumulation as a Factor in Fiscal Sustainability Policies @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana
Apr 30 @ 11:00 – 12:30
Panel discussion - Primitive Accumulation as a Factor in Fiscal Sustainability Policies @ Stara mesta elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana

The management and manipulation of crises is, according to David Harvey, one of the most important features of the so-called accumulation by dispossession, that is, the continuation and proliferation of accumulation practises that were grasped by Marx as ‘primitive’ or ‘original’. Debt crises, especially in the peripheral countries of the capitalist world-system, have been quite common since the 1980s (having even become endemic in the Latin American countries) and have as a rule been managed and controlled according to the recipes of the representatives of creditors, international financial institutions such as the IMF, and the governments of the core capitalist countries. The ‘fine art’ of dealing with the crises of the countries that have fallen into the debt trap has thus become an efficient instrument of the agents of capital in ‘rationalising’ subordinate peripheral economies as well as redistributing assets from the poor countries to the rich ones. The processes of what neoliberal economists call ‘confiscatory deflation’, which usually follow a crisis, are, for Harvey, nothing but practices of accumulation by dispossession.

The countries of the southern and eastern peripheries of the EU and the eurozone, such as Hungary, Romania, Greece and Portugal, have been the first to experience a severe debt crisis in the EU. They have been the first victims of harsh austerity measures and ‘structural adjustment’ policies imposed by the troika (IMF, ECB and the EC). This panel discussion will address the following question: Should the current ‘fiscal sustainability policies’ for managing and controlling the debt crisis in the peripheries of the EU and the eurozone – that is, policies that include draining public funds by means of high interest rates on sovereign bonds, programmes of privatisation of assets that have so far been public, etc. – be seen as practices of primitive accumulation, that is, of accumulation by dispossession?

Feb
20
Thu
Dora Levačić – Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 20 @ 18:00 – 20:00
Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcije iz perspektive kapitala prevzel liberalno nasprotje med javnim in zasebnim. Posebej se bom posvetila t. i. »razpravi o gospodinjskem delu« (»domestic labour debate«), ki je zelo ilustrativna za razumevanje marksističnega »fetiša mezde« (»the wage fetish«) oziroma aplikacije delovne teorije vrednosti na delo, ki ni neposredno tržno posredovano.

Po drugi strani se je velik del feministične teorije usmeril v antagonizem med moškimi in ženskami ter v ospredje postavljal koncept patriarhata (kot na primer teorija dualnih sistemov / dual systems theory/ in hipoteza o ženskah kot rezervni armadi delovne sile). Ponudila bom kritiko teh teoretskih smeri ter poskušala kontekstualizirati razloge za njihov nastanek in jih povezati s pomanjkanjem ustrezne historičnomaterialistične teorije družbene podrejenosti žensk.

Po premisleku o glavnih pomanjkljivostih obeh strani »nesrečnega zakona« bom izpostavila tiste marksistično-feministične teorije, ki kapitalizem analizirajo kot produkcijski način, ki temelji na ločevanju reprodukcije od produkcije. Te teorije pokažejo, da marksizem sicer ponuja nujna metodološka orodja za razumevanje družbenega položaja žensk, vendar jih je treba razvijati tako, da »žensko vprašanje« ni obravnavano kot obstranski projekt. Poskusila bom pokazati, da je takšen pristop nujen za razumevanje ženskega položaja in hkrati za celovito razumevanje kapitalizma. Preseganje tega problema je pomembno ne zgolj na teoretski ravni, temveč je ključnega pomena tudi za produktivnejšo levo politično strategijo.

Dora Levačić (1989) je dodiplomska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in članica zagrebške Baze za delavsko pobudo in demokratizacijo (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju – BRID).

Mar
13
Thu
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 13 @ 20:30 – 22:00
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in standard življenja. Davkoplačevalci in ljudje nasploh za to še vedno plačujejo, medtem ko so se banke vrnile v običajno poslovanje, tj. v finančne in nepremičninske špekulacije. Bančništvo bi moralo biti javna storitev za gospodinjstva in mala podjetja, podobno kot izobraževanje in transport. To pa ni možno brez oživljanja spodletelih mehanizmov regulacije, višje stopnje obdavčenja in drobljenja bank. Prava socializacija potrebuje javno lastništvo, demokratični nadzor in odgovornost bank. Te morajo biti del integriranega nacionalnega plana, namenjenega zadovoljevanju družbene potrebe. To predavanje bo razložilo, kako je to mogoče.

Michael Roberts je ekonomist, ki je več kot trideset let delal v londonskem Cityu. Je soavtor pamfleta, ki zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bančništvom in ki ga izdal Sindikat gasilskih brigad Združenega Kraljestva. Vsebino tega pamfleta je Kongres sindikatov Združenega Kraljestva sprejel kot svojo politiko. Redno objavlja tudi na svojem blogu: thenextrecession.wordpress.com

Mar
19
Wed
Aleksandar Stojanović – Ko ni alternative, je alternativa socializem – premislek o socialistični politiki v neoliberalnem kontekstu @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 19 @ 18:00 – 20:00
Aleksandar Stojanović - Ko ni alternative, je alternativa socializem - premislek o socialistični politiki v neoliberalnem kontekstu @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Kot nakazuje naslov, bo predavanje izpostavilo specifičnosti socialistične politične strategije, izhajajoče iz tistega konkretnega zgodovinskega konteksta kapitalizma, ki ga imenujemo neoliberalizem. Prvi del predavanja bo naslovil navidezno pomanjkanje, ki ga dandanes občutimo, ko gre za alternative neoliberalizmu na ideološkem, (strožje) teoretskem in ekonomskem področju. Ko bomo poskusili natančno opredeliti način, kako se soočiti s tem navideznim mankom, se bomo lotili tako problematike metodološkega individualizma kot tudi vloge posameznika znotraj kapitalizma. Vprašali se bomo, kako sta obe problematiki ideološko reprezentirani ter kako ju analizirati z marksistične perspektive in v kontekstu socializma, kot ga lahko razumemo z današnje zgodovinske perspektive. Dotaknili se bomo tudi vprašanja realno obstoječih socializmov, saj igra kritika tovrstnih družb pomembno vlogo pri zavračanju socialistične alternative kapitalizmu. Zaključke, ki jih bomo izpeljali iz predhodnih rekleksij, bomo nazadnje postavili ob bok karakteristikam socialistične politike, kakršno moramo voditi dandanes.

Aleksandar Stojanović je dodiplomski študent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Je član kolektivov Gerusije v Novem Sadu in Centra za družbeno analizo v Beogradu. Njegovi raziskovalni interesi med drugim obsegajo kritiko politične ekonomije, teorizacijo socialistične alternative in teorijo ideologije.