Koledar dogodkov

Feb
20
Thu
Dora Levačić – Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 20 @ 18:00 – 20:00
Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcije iz perspektive kapitala prevzel liberalno nasprotje med javnim in zasebnim. Posebej se bom posvetila t. i. »razpravi o gospodinjskem delu« (»domestic labour debate«), ki je zelo ilustrativna za razumevanje marksističnega »fetiša mezde« (»the wage fetish«) oziroma aplikacije delovne teorije vrednosti na delo, ki ni neposredno tržno posredovano.

Po drugi strani se je velik del feministične teorije usmeril v antagonizem med moškimi in ženskami ter v ospredje postavljal koncept patriarhata (kot na primer teorija dualnih sistemov / dual systems theory/ in hipoteza o ženskah kot rezervni armadi delovne sile). Ponudila bom kritiko teh teoretskih smeri ter poskušala kontekstualizirati razloge za njihov nastanek in jih povezati s pomanjkanjem ustrezne historičnomaterialistične teorije družbene podrejenosti žensk.

Po premisleku o glavnih pomanjkljivostih obeh strani »nesrečnega zakona« bom izpostavila tiste marksistično-feministične teorije, ki kapitalizem analizirajo kot produkcijski način, ki temelji na ločevanju reprodukcije od produkcije. Te teorije pokažejo, da marksizem sicer ponuja nujna metodološka orodja za razumevanje družbenega položaja žensk, vendar jih je treba razvijati tako, da »žensko vprašanje« ni obravnavano kot obstranski projekt. Poskusila bom pokazati, da je takšen pristop nujen za razumevanje ženskega položaja in hkrati za celovito razumevanje kapitalizma. Preseganje tega problema je pomembno ne zgolj na teoretski ravni, temveč je ključnega pomena tudi za produktivnejšo levo politično strategijo.

Dora Levačić (1989) je dodiplomska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in članica zagrebške Baze za delavsko pobudo in demokratizacijo (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju – BRID).

Mar
13
Thu
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 13 @ 20:30 – 22:00
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in standard življenja. Davkoplačevalci in ljudje nasploh za to še vedno plačujejo, medtem ko so se banke vrnile v običajno poslovanje, tj. v finančne in nepremičninske špekulacije. Bančništvo bi moralo biti javna storitev za gospodinjstva in mala podjetja, podobno kot izobraževanje in transport. To pa ni možno brez oživljanja spodletelih mehanizmov regulacije, višje stopnje obdavčenja in drobljenja bank. Prava socializacija potrebuje javno lastništvo, demokratični nadzor in odgovornost bank. Te morajo biti del integriranega nacionalnega plana, namenjenega zadovoljevanju družbene potrebe. To predavanje bo razložilo, kako je to mogoče.

Michael Roberts je ekonomist, ki je več kot trideset let delal v londonskem Cityu. Je soavtor pamfleta, ki zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bančništvom in ki ga izdal Sindikat gasilskih brigad Združenega Kraljestva. Vsebino tega pamfleta je Kongres sindikatov Združenega Kraljestva sprejel kot svojo politiko. Redno objavlja tudi na svojem blogu: thenextrecession.wordpress.com

Mar
19
Wed
Aleksandar Stojanović – Ko ni alternative, je alternativa socializem – premislek o socialistični politiki v neoliberalnem kontekstu @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 19 @ 18:00 – 20:00
Aleksandar Stojanović - Ko ni alternative, je alternativa socializem - premislek o socialistični politiki v neoliberalnem kontekstu @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Kot nakazuje naslov, bo predavanje izpostavilo specifičnosti socialistične politične strategije, izhajajoče iz tistega konkretnega zgodovinskega konteksta kapitalizma, ki ga imenujemo neoliberalizem. Prvi del predavanja bo naslovil navidezno pomanjkanje, ki ga dandanes občutimo, ko gre za alternative neoliberalizmu na ideološkem, (strožje) teoretskem in ekonomskem področju. Ko bomo poskusili natančno opredeliti način, kako se soočiti s tem navideznim mankom, se bomo lotili tako problematike metodološkega individualizma kot tudi vloge posameznika znotraj kapitalizma. Vprašali se bomo, kako sta obe problematiki ideološko reprezentirani ter kako ju analizirati z marksistične perspektive in v kontekstu socializma, kot ga lahko razumemo z današnje zgodovinske perspektive. Dotaknili se bomo tudi vprašanja realno obstoječih socializmov, saj igra kritika tovrstnih družb pomembno vlogo pri zavračanju socialistične alternative kapitalizmu. Zaključke, ki jih bomo izpeljali iz predhodnih rekleksij, bomo nazadnje postavili ob bok karakteristikam socialistične politike, kakršno moramo voditi dandanes.

Aleksandar Stojanović je dodiplomski študent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Je član kolektivov Gerusije v Novem Sadu in Centra za družbeno analizo v Beogradu. Njegovi raziskovalni interesi med drugim obsegajo kritiko politične ekonomije, teorizacijo socialistične alternative in teorijo ideologije.

May
9
Fri
Posredujemo: Maribor! – Mesto v krizi in kriza v mestu (9-11 maj 2014, Maribor) @ Maribor
May 9 @ 0:00 – May 11 @ 0:00
Posredujemo: Maribor! – Mesto v krizi in kriza v mestu (9-11 maj 2014, Maribor) @ Maribor

»The city is man’s most consistent and on the whole, his most successful attempt to remake the world he lives in more after his heart’s desire. But, if the city is the world which man created, it is the world in which he is henceforth condemned to live. Thus, indirectly, and without any clear sense of the nature of his task, in making the city man has remade himself« (Robert Park)

Mesto ni zgolj prostor bivanja, ampak je tudi odnos med njegovimi uporabniki, način bivanja in urejanja skupnih dobrin, način obstoja ljudi, ki bivajo znotraj te skupnosti. Kriza mestnega življenja se odraža v krčenju javnih prostor, v uničenju avtonomih skupnosti, v odtujenih nakupovalnih središčih, praznih stavbah, propadlih tovarnah in razpadu družbenega tkiva. Finančna kriza poglablja te procese in povečuje vpliv partikularnih interesov elit ter mesto vedno bolj odtujuje od ljudi, ki so njegovi ključni uporabniki.

V Mariboru so ti procesi privedli do izrazitih trenj med interesi profita in potrebami njegovih prebivalcev. Medtem, ko se je uporaba mesta vedno bolj odvzemala njegovim prebivalcem, so se ti začeli povezovati in organizirati v skupine, kjer si mesto pridobivajo nazaj preko alternativnih in avtonomnih praks. Da si vzamemo mesto nazaj, ga je potrebno naprej raziskati in razumeti, nato pa preoblikovati po naših potrebah in željah. To je tudi priložnost za študente, da s praktičnim znanstveno-raziskovalnim delom, ki ga na slovenskih fakultetah zagotovo primanjkuje, pridobijo in razvijajo svoja znanja in veščine.

Simpozij smo razdelili na dva sklopa:

  • Mesto v krizi:

V tem sklopu bo preizpraševano mesto nasploh. Kaj je mesto? Kaj je pravica do mesta? Zgodovinski razvoj mesta in urbanega okolja. Javno, privatno in skupno v mestu. Urbani športi in kultura. Mesto in ekonomija. …

  • Mesto kot bojišče:

Ta sklop bo odpiral diskurz o Mariboru. Zakaj in kako je razpadel? Kako se to odraža v skupnosti in pri ljudeh? Kakšne so prakse upora, preživetja in življenja? Urbana kultura in športi v Mariboru. Klientelistične in koruptivne vezi v mestu. Razredna in etnična segregacija …

Simpozij bo potekal v slovenščini.

Osnutke prispevkov enega ali več avtorjev (200-300 besed), ki bi jih želeli predstaviti na simpoziju, pošljite na mestovkrizi@gmail.com do 10. marca 2014.

Predlagatelji bodo seznanjeni o sprejetih predlogih in informacijah v zvezi s programom simpozija v najkrajšem možnem času.
Program in ostale podrobnosti bodo na voljo na tem spletnem mestu ter na Facebook strani Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu.

Za več informacij nam pišite!