Koledar dogodkov

Nov
28
Thu
Tibor Rutar – Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Nov 28 @ 18:00 – 20:00
Tibor Rutar - Komunizem brez Marxa: proti Negriju, Graeberju in Badiouju @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Predavanje bo razdeljeno na tri dele. Začeli bomo s predstavitvijo najbolj priljubljenega arhetipa kritike kapitalizma na radikalni levici, ki jo verjetno najpopolneje utelešata Negri in Hardt. To je kritika, ki v kapitalizmu ne vidi kapitalizma, temveč nekakšno neofevdalno rentno gospodarstvo, kjer – kot poleg Negrija in Hardta v zadnjih letih trdi tudi Žižek – glavna silnica ni več profit, temveč renta. Izkoriščanje je po teh avtorjih danes predvsem politično, ne ekonomsko, zato se njihova teoretska izvajanja osredotočajo na monolitno »privatizacijo skupnega« in na dolžniške (oblastne) odnose med 99 in 1 odstotkom človeštva. Projekt komunistične emancipacije zato vidijo zgolj kot ponovno prisvojitev oziroma podružbljanje »skupnega« ter kot odpravo finančnega kapitala in dolžniških odnosov.

Nadaljevali bomo z Graeberjevo analizo kapitalizma, po kateri jedro problema niso kapitalistični produkcijski odnosi sami, temveč kapitalisti in državniki. Graeberjeva analiza kapitalizma implicira, da kapitalisti nadzorujejo kapital in s tem kapitalizem, ne da – kot je revolucionarno ugotovil Marx – kapitalizem oziroma kapital kot neosebni imperativ produkcije zavoljo produkcije nadzoruje vse ljudi, tako kapitaliste kot delavce. V nasprotju z Graeberjem bomo pokazali, da komunizem zahteva odpravo kapitala, ne zgolj odprave njegovih poosebitev, tj. kapitalistov.

Nazadnje si bomo ogledali še zadnjo modo komunistične misli 21. stoletja: Badioujevo nadzgodovinsko, kantovsko Idejo oziroma hipotezo komunizma. Pokazali bomo, da je njegovo politično teoretiziranje, ki nima nobene snovne povezave z Marxovo kritiko politične ekonomije, regresivno, ker ne izhaja iz konkretne zgodovinske analize in ker s slavljenjem kontingentnega izbruha »izjemne in heroične« subjektivitete prikrije potrebo po sistematični politični organizaciji.

Tibor Rutar je doktorski študent sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član programskega odbora DPU.

Feb
20
Thu
Dora Levačić – Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Feb 20 @ 18:00 – 20:00
Dora Levačić - Ne-/produktivni odnos med marksizmom in feminizmom @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

V predavanju bom prikazala razvoj odnosa med marksistično in feministično teorijo ter izvor njunega medsebojnega nerazumevanja, ki ga je Heidi Hartmann metaforično označila za »nesrečni zakon« med feminizmom in marksizmom.

Poskušala bom pokazati, da je marksizem s poudarjanjem družbene reprodukcije iz perspektive kapitala prevzel liberalno nasprotje med javnim in zasebnim. Posebej se bom posvetila t. i. »razpravi o gospodinjskem delu« (»domestic labour debate«), ki je zelo ilustrativna za razumevanje marksističnega »fetiša mezde« (»the wage fetish«) oziroma aplikacije delovne teorije vrednosti na delo, ki ni neposredno tržno posredovano.

Po drugi strani se je velik del feministične teorije usmeril v antagonizem med moškimi in ženskami ter v ospredje postavljal koncept patriarhata (kot na primer teorija dualnih sistemov / dual systems theory/ in hipoteza o ženskah kot rezervni armadi delovne sile). Ponudila bom kritiko teh teoretskih smeri ter poskušala kontekstualizirati razloge za njihov nastanek in jih povezati s pomanjkanjem ustrezne historičnomaterialistične teorije družbene podrejenosti žensk.

Po premisleku o glavnih pomanjkljivostih obeh strani »nesrečnega zakona« bom izpostavila tiste marksistično-feministične teorije, ki kapitalizem analizirajo kot produkcijski način, ki temelji na ločevanju reprodukcije od produkcije. Te teorije pokažejo, da marksizem sicer ponuja nujna metodološka orodja za razumevanje družbenega položaja žensk, vendar jih je treba razvijati tako, da »žensko vprašanje« ni obravnavano kot obstranski projekt. Poskusila bom pokazati, da je takšen pristop nujen za razumevanje ženskega položaja in hkrati za celovito razumevanje kapitalizma. Preseganje tega problema je pomembno ne zgolj na teoretski ravni, temveč je ključnega pomena tudi za produktivnejšo levo politično strategijo.

Dora Levačić (1989) je dodiplomska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in članica zagrebške Baze za delavsko pobudo in demokratizacijo (Baza za radničku inicijativu i demokratizaciju – BRID).

Mar
13
Thu
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Mar 13 @ 20:30 – 22:00
Michael Roberts Socializacija bančništva: nujen ukrep za demokracijo @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Globalni finančni kolaps in Velika recesija, ki mu je sledila, sta najmočnejša argumenta za demokratizacijo nadzora nad bančnimi sistemi, ki bi tako lahko služili interesom ljudi, ne pa profitom manjšine. Globalni bančni kolaps je trajno in v razsežnostih brez precedensa prizadel ekonomsko rast in standard življenja. Davkoplačevalci in ljudje nasploh za to še vedno plačujejo, medtem ko so se banke vrnile v običajno poslovanje, tj. v finančne in nepremičninske špekulacije. Bančništvo bi moralo biti javna storitev za gospodinjstva in mala podjetja, podobno kot izobraževanje in transport. To pa ni možno brez oživljanja spodletelih mehanizmov regulacije, višje stopnje obdavčenja in drobljenja bank. Prava socializacija potrebuje javno lastništvo, demokratični nadzor in odgovornost bank. Te morajo biti del integriranega nacionalnega plana, namenjenega zadovoljevanju družbene potrebe. To predavanje bo razložilo, kako je to mogoče.

Michael Roberts je ekonomist, ki je več kot trideset let delal v londonskem Cityu. Je soavtor pamfleta, ki zagovarja javno lastništvo in javni nadzor nad bančništvom in ki ga izdal Sindikat gasilskih brigad Združenega Kraljestva. Vsebino tega pamfleta je Kongres sindikatov Združenega Kraljestva sprejel kot svojo politiko. Redno objavlja tudi na svojem blogu: thenextrecession.wordpress.com

Nov
26
Wed
Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)
Nov 26 @ 9:00 – 19:00
Umetnost in marksistična teorija v kontekstu kritike politične ekonomije @ Sindikalna dvorana Elektra Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana, Slomškova 18)

Slovensko društvo za estetiko in Inštitut za delavske študije v sodelovanju z založbo Sophia in založbo Studia humanitatis ter s podporo Stare elektrarne in Zavoda Bunker vabita k udeležbi na simpoziju

UMETNOST IN MARKSISTIČNA TEORIJA V KONTEKSTU KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE, ki bo v sredo, 26. novembra 2014, v sindikalni dvorani Stare elektrarne na Slomškovi 18 v Ljubljani.

Tema simpozija je povezana tudi z izidom slovenskih prevodov dveh knjig Paula Matticka: Vse po starem: gospodarska kriza in polom kapitalizma (Studia humanitatis, 2013) in Umetnost in njen čas (Sophia, 2013); izdajateljici sodelujeta pri organizaciji simpozija. Medtem ko prva knjiga predstavlja analitično podobo sodobne krize kot krize kapitalizma, postavlja druga umetnost v kontekst te sodobnosti – le da ta ni, kot v moderni estetiki, zgolj kontekst. V »Predgovoru k slovenski izdaji« knjige Umetnost in njen čas avtor najprej ugotavlja, da se je moderna umetnost ponašala z antipatijo do meščanskega življenja, v zadnjih desetletjih pa je prišlo do pomembne spremembe, saj poslovna družba, ki goji staro ideologijo samouravnavajočega trga, posedovanja umetnosti nima več zgolj za izraz lastne družbene večvrednosti, ampak predvsem za sestavni del korporacijske kulture. Umetnost je prenehala biti kulturni dosežek, postala je znamenje poslovnega uspeha ali celo področje za finančne naložbe, za sodobne umetnike pa je postala kariera, morda, kljub temu, da le redkim uspe, tudi pot do slave in bogastva. S svetovno gospodarsko krizo, ki je poslabšala položaj delavcev, doletela šibkejše poslovne razrede in gospodarsko šibkejše države, se je neenakost tako povečala, da je prekosila celo zlato dobo 19. stoletja. »Tako ‘svet umetnosti’ vedno bolj sestavlja samo še peščica mega zbirateljev, katerim se udinja nekaj multinacionalnih galerij, ki nabavljajo dela izjemno majhnega števila umetnikov.« A to utegne pomeniti tudi, da bo stari antagonizem med umetnostjo in meščanom dobil nove, osvežene oblike.

K udeležbi na simpoziju vabimo vse, ki jih politična ekonomija »sveta umetnosti« privlači ne le kot kontekst »sveta umetnosti«, ampak tudi kot podlaga njegovih nekdanjih in sodobnih antagonizmov.

Vabimo vse, ki boste na simpoziju sodelovali, da najkasneje do 10. oktobra 2014 na naslova lev.kreft@guest.arnes.si in blaz.gselman@gmail.com pošljete povzetek svojega referata (največ 500 besed) in kratek življenjepis. S tem boste organizatorjem pomagali pripraviti program, v katerem bomo vsakemu referentu in vsaki referentki dali na razpolago 30 minut za predstavitev referata in 15 minut za razpravo.