Kolesarski arhitekturni krog: “Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma”

Kolesarski arhitekturni krog: “Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma”

Ljubljanska kolesarska mreža v sodelovanju z Inštitutom za delavske študije v soboto, 17. maja vabi na letošnji prvi kolesarski »arhitekturni krog«, tokrat namenjen še kako zanimivi in aktualni tematiki – stanovanjski gradnji v času socializma.

Martina Malešič, raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je prijazno sprejela našo pobudo, da si naselja, stanovanjsko gradnjo iz obdobja od konca 2. svetovne vojne do začetka osemdesetih let, o katerih je februarja letos predavala v Stari mestni elektrarni, ogledamo tudi v živo – na kolesu.

Na dobrih 20 km dolgo krožno pot v obratni smeri urinega kazalca bomo krenili ob 10. uri iz Parka Tabor in jo v mestnem jedru v približno treh urah tudi zaključili.

Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma

Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je še povečala že obstoječe pomanjkanje stanovanj, ki je izviralo iz predvojnega časa, ko za delavska stanovanja ni bilo dobro poskrbljeno. Temu sta pripomogli še deagrarizacija in intenzivna industrializacija, ki sta povzročili velik pritok ljudi s podeželja v mesta. Vse to je spodbudilo intenzivnejšo gradnjo stanovanj, ustreznejše urejanje stanovanjskih razmerjih in novo uveljavitev inštituta stanovanjskih pravic. Obnova stanovanjskega fonda in izboljšanje stanovanjskih razmer z namenom, da bi bilo stanovanje dostopno vsakomur, je bila eno izmed prednostnih nalog socialnega programa jugoslovanske socialistične ureditve.

Državno vodena stanovanj­ska gradnja iz časa socializma je dodobra zaznamovala podobo in značaj jugoslovanskih naselij. V Sloveniji tako še danes 40 % obstoječe večstanovanjske gradnje predstavljajo stavbe, ki so bile zgrajene med letoma 1946 in 1985. Stanovanjska naselja iz časa modernizma se sicer danes v večini primerov kažejo v klavrni podobi nezadostnih bivanjskih standardov, neprimernih prenov, slabega vzdrževanja, prevelike gostote prebivalstva in pomanjkanja parkirnih površin. Kljub temu pa še vedno ohranjajo sled izjemno naprednega obdobja v razvoju slovenske kolektivne stanovanjske arhitekture, ki se kaže v nespornih kvalitetah, kakršne so veliki odprti prostori med bloki, bogato zelenje, inovativne gradbene tehnologije, pestre stanovanjske tipologije in premišljeni tlorisi stanovanj.

Postaje kolesarskega »arhitekturnega« kroga

Iz Parka Tabor nas bo pot najprej vodila proti Savskemu naselju, ki se je v povojnem času intenzivno dograjevalo več desetletij, zaradi česar srečujemo v njem različne ureditve in tipe stanovanjskih stavb. Šele zazidalni načrt leta 1959 je posamezne stavbe povezal v stanovanjsko sosesko. Po večdesetletnem premoru se v zadnjem času ponovno pojavljajo težnje po vzpostavitvi aktivno delujoče skupnosti. Napredovali bomo proti severu k bežigrajski soseski BS3 – Stožice (1970-77). Njena urbanistična zasnova (Mitja Jernejec, Vesna Ferluga) je obudila idejo notranje ulice v naselju, bele strešine stolpnic (Ilija Arnautović) pa so obogatile mestno silhueto. Iz Bežigrada bomo prestopili v šišensko stanovanjsko naselje, ki je bilo kot eno prvih povojnih večjih naselij zgrajeno po modernističnem principu mesta v parku ob industrijskem kompleksu Litostroj (1947-51). Po Celovški cesti bomo dosegli Šišensko sosesko 6, eno izmed prvih zaključenih stanovanjskih sosesk, ki so se v poznih 60. letih začele graditi v Ljubljani (urbanizem: Aleš Šarec in Janez Vovk, arhitektura: Ilija Arnautović in Aleksander Peršin). V naselju bomo občudovali prijetne ambiente v zavetju nižjih blokov, velike zelene površine in izločitev avtomobilskega prometa iz sredine naselja. Nadaljevali bomo do terasastih blokov v Kosezah arhitekta Viktorja Pusta (1974), ki v našem prostoru predstavljajo sicer redek, a učinkovit tip terasastega stanovanjskega bloka. Ta željo po intimnejših stanovanjskih enotah združuje z visoko izrabo zemljišča. Pot nas bo nato vodila po Poti spominov in tovarištva mimo Koseškega bajerja in vse do Barja, do naselja Murgle. Murgle so nastajale istočasno kot ostala ljubljanska naselja, ki jih bomo videli na »arhitekturnem krogu«, a se od njih bistveno razlikujejo po nizko-gosti zazidavi in izključni uporabi tipa enodružinske hiše, vrstne ali atrijske. Zasnovala sta jih arhitekta Marta in France Ivanšek, gradile pa so se v različnih fazah, od l. 1965 do 1980, manjša skupina hiš pa je bila grajena tudi kasneje. Iz Murgel se bomo počasi vračali nazaj v mestno središče. Če nam bosta omogočala vreme in volja, bomo naredili postanke ob morebitnih drugih zanimivih stanovanjskih predelih mesta.

Martina Malešič je raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, dejavna v več strokovnih organizacijah. Njeno področje raziskovanja je slovenska arhitektura, oblikovanje in urbanizem 20. stoletja.

Comments are closed.