KAPITAL! – kolokvij ob izidu novega prevoda prve knjige Kapitala

KAPITAL! – kolokvij ob izidu novega prevoda prve knjige Kapitala

Založba Sophia v sodelovanju z Delavsko-punkersko univerzoInštitutom za delavske študije in Zavodom EN-KNAP prireja kolokvij ob izidu novega prevoda prve knjige Marxovega Kapitala, ki bo 13. in 14. marca 2013 v Centru kulture Španski borci (Zaloška 61, 1110 Ljubljana):

O KNJIGI IN AVTORJU

»Kot kapitalist je [kapitalist] le poosebljen kapital. Njegova duša je duša kapitala. Kapital pa ima en sam življenjski gon, gon po tem, da se uvrednotuje, da ustvarja presežno vrednost, da s svojim konstantnim delom, produkcijskimi sredstvi, vsrkava največjo mogočo množino presežnega dela. Kapital je mrtvo delo, ki oživlja le po vampirsko, z vsrkavanjem živega dela, in živi toliko bolj, kolikor več ga vsrkava.« (Iz knjige)

Novi prevod prve knjige Marxovega Kapitala (založba Sophia, 2012) prihaja v primernem trenutku, v času gospodarske krize, ko kapitalizmu, kakor je običajno v takšnih trenutkih, odpada človeški obraz, pod njim pa se odkriva njegova pošastna narava. Spajdašenost kapitalistov in njihovih političnih predstavnikov v nezakoniti ali zakoniti korupciji, rezanje socialne države ter delavskih plač in pravic v imenu konkurenčnosti, množična brezposelnost in revščina, ki se jima oblastniki le posmehujejo – razlogi, ki so množice v zadnjih mesecih prignali na ulice, se vse bolj kažejo ne kot osamljeni izbruhi krize vrednot ali pravne države, kakor jih skušajo predstaviti naši poklicni pravičniki, ampak kot običajni način delovanja kapitalizma. Med nami in našimi sosedi je razlika morda le v tem, da je zaradi obližev tranzicijskega gradualizma slovenski obraz kapitalizma zdržal nekoliko dlje. Objava Kapitala kapitalizma sicer ne bo sesula, kakor ga tudi ne bo sesul Kapital sam, ponuja pa priložnost, da množice prepoznamo skupen interes in kapitalizmu izpulimo čekane, s katerimi vsrkava naša življenja.

Karl Marx (1818–1883) je bil nemški revolucionar in kritik politične ekonomije. Kapital je bil njegovo življenjsko delo, otrok dveh desetletji ždenja v Britanski narodni knjižnici. Zamišljen je bil sicer kot večji projekt, ki naj bi obsegal kar šest knjig, vendar je za časa Marxovega življenja (1867) izšla le prva od poznejših treh. Ta je tudi tista, ki jo zdaj ponovno dobivamo v prevodu.

Dogodek bo omogočila podpora Rose Luxemburg Stiftunga (RLS), izid knjige pa Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Studio Moderna.

PROGRAM KOLOKVIJA

SREDA, 13. marec

 16.30: Predavanje Michaela Robertsa »Kriza območja evra je kriza kapitalizma« (Delavsko-punkerska univerza)

Michael Roberts je marksistični ekonomist, ki je zaslovel s svojim blogom, na katerem pravilno napoveduje vse ključne makroekonomske premike, sicer je pa kot svetovalec zaposlen v Cityju, finančnem središču Londona.

20.30: Plesna predstava »Ukrep« (EN-KNAP, koncept in koreografija: Sebastijan Horvat)

Z dolgo časa prepovedanim Brechtovim učnim komadom o širjenju komunistične ideje na Kitajskem, ki je bil v Nemčiji uprizorjen le sedemkrat, se je spoprijel režiser Sebastijan Horvat. S kombinacijo giba in vizualne umetnosti je ustvaril enkratno predstavo neverbalnega gledališča ter odprl možnost za povsem nove interpretacije Brechtovega teksta

ČETRTEK, 14. marec

16.00: Okrogla miza »Aktualnost Marxovega Kapitala« (založba Sophia)

Beseda bo tekla o aktualnosti Marxovega Kapitala. Če smo odkriti, moramo reči, da tudi med klasikami ni prav veliko del, ki bi bila aktualna 150 let po svojem nastanku. Pokazati moramo torej, zakaj je Kapital ena od tistih redkih knjig, za katere to vendarle velja. To nam bo uspelo, če bomo izhajali iz treh Marxovih odkritij, ki jih šolska učenost in vladajoče ideologije, ki so se zvrstile v času od prve izdaje Kapitala, niso zmogle prebaviti: iz razlike med blagovnimi (denarnimi) in neblagovnimi produkcijskimi načini, razlike med kapitalistično blagovno produkcijo in blagovno produkcijo na sploh ter obstoja razredov, ki prečijo te, na videz čisto tehnične, ekonomske kategorije. Konvencionalni »znanosti« si morda ni treba beliti glave s temi malenkostmi, še kako pa zadevajo nas, ki moramo živeti v harmoniji njenega realnega predmeta, »tržnega gospodarstva«.

V pogovoru bodo sodelovali Lilijana Burcar, Primož Krašovec, Lev Kreft, Marko Kržan in Rastko Močnik, povezoval pa ga bo Rok Kogej.

18.30: Okrogla miza »Prihodnost je demokratični socializem« (Delavsko-punkerska univerza)

Kapitalizem je že tretjič v manj kot stoletju klinično mrtev. Prvič je propadel v t. i. veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja, drugič v t. i. stagflacijski krizi v sedemdesetih letih, tretjič pa v trenutni krizi, ki se je začela leta 2007 z zlomom ameriškega nepremičninskega sektorja. Vse tri krize potrjujejo eno temeljnih Marxovih ugotovitev – da je kapitalizem v takšni ali drugačni obliki nestanoviten sistem, ki teži h krizam. Te se ne pojavljajo zaradi napak v delovanju sistema ali zaradi korupcije in pohlepa, temveč so posledica njegovega normalnega delovanja, posledica notranjih protislovij sistema, ki ga vodi logika lova na profit. Nevzdržne so zato ne le deregulirane različice kapitalizma, kakršna je trenutna neoliberalna, ampak tudi strogo regulirane in transparentne različice, kakršen je bil t. i. newdealovski povojni kapitalizem. Tudi ta se je namreč že po slabih treh desetletjih končal v uničujoči stagflacijski krizi sedemdesetih let, ki je naposled na oblast naplavila Reagana in Thatcherjevo, grobarja povojnega socialnega kapitalizma. Same reforme kapitalizma so zato nezadostne. Da bi končali krizo, moramo preseči kapitalizem, in da bi ga presegli, moramo zgraditi demokratični socializem!

V pogovoru bodo sodelovali Sašo Furlan, Nikola Janović, Anej Korsika, Luka Mesec in Mitja Svete, povezovala pa ga bo Ana Štromajer.

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!