2011/12 – 15. letnik: Financializacija

2011/12 – 15. letnik: Financializacija

Delavsko-punkerska univerza v okviru svojega 16. letnika vabi na ciklus predavanj z naslovom:

Financializacija

V zadnjih tridesetih letih smo priče nepretrganemu razvoju in povečevanju moči finančnega sektorja pri organizaciji družbeno-ekonomskih odnosov v  svetovnem kapitalističnem sistemu. Vzpon finančnega sektorja se je v tem času kazal v globalni ekspanziji finančnih trgov, izjemni rasti finančnega premoženja v obliki vrednostnih papirjev (denimo delnic in obveznic) in izvedenih vrednostnih papirjev (finančnih derivatov), povečevanju mase javnega in privatnega dolga nacionalnih držav in vse pomembnejši vlogi finančnih institucij in raznovrstnih finančnih instrumentov pri organizaciji svetovne ekonomije, katere »leitmotiv« vse pogosteje določajo korporativno-menedžerski kriteriji, po katerih je profit za delničarje postal glavna gonilna sila sprejemanja ekonomskih odločitev na vseh ravneh.

V prevladujočem diskurzu ortodoksne in heterodoksne ekonomije je rastoči finančni sektor pogosto obdan z  avro iracionalnosti oziroma nerealnosti v primerjavi z domnevno zdravim in avtentičnim jedrom »realne ekonomije«, od katere naj bi bila v meglo zavita sfera finančnih špekulacij vedno bolj oddaljena. A zdi se, da se je vloga finančnih institucij in finančnih mehanizmov v obdobju neoliberalne restavracije prej kot v oddaljenosti od sfere produkcije, pokazala kot ključna pri reorganizaciji te sfere, ki je zajela vse od obsežnih procesov koncentracije in centralizacije kapitala ter pospešene de-industrializacije do novih »inovativnih« tehnik discipliniranja delavstva. Nadalje so se finančne institucije izkazale za nepogrešljive pri kreditiranju agregatnega povpraševanja oziroma ohranjanja zadostnih nivojev potrošnje delavskega razreda in ostale populacije, ki se v obdobju neoliberalne ekonomske politike sooča z nižanjem mezd in izpadom socialnih prihodkov. Obenem pa je imel finančni sektor v zadnjih desetletjih ključno vlogo pri redistribuciji družbenega bogastva, ki se je preko  finančnih storitev v obliki obresti in visokih dividend pretakalo od delavskega razreda k »finančni oligarhiji«. Tudi sedanja globalna finančna kriza,  ki je v ZDA sprva izbruhnila kot hipotekarna kriza in se z krizo nesolventnosti bank razširila po vsem svetu, nedavno pa je v obliki dolžniške krize držav periferije EU ogrozila sam obstoj evro-območja, nam pred oči postavlja dejstvo, da niti nacionalna gospodarstva v centru kapitalistične ekonomije niso imuna proti nihanjem na finančnih trgih.

Ti trendi na makroekonomski ravni implicirajo vse večjo odvisnost proizvodnje in same družbene reprodukcije od finančnih mehanizmov, kar se na mikroekonomski ravni kaže v vse večji subsumpciji vsakdanjega življenja pod finančni kapital. V dobi neoliberalnega kapitalizma se je korporacijska logika ustvarjanja vrednosti za delničarje in finančnih investicij pospešeno razširila v vse pore družbenega življenja, denimo s privatizacijo socialnih storitev, kar na eni strani finančnim korporacijam prinaša gigantske profite, na drugi strani pa osnovne socialne storitve, kot so pokojnine in zdravstveno zavarovanje delavk in delavcev, postavlja v negotovo odvisnost od finančnega sektorja. Nadalje se lahko zgodba vse večje integriranosti gospodinjstev v krhke finančne trge, kot se je najnazorneje pokazalo ob nedavnih množičnih zaplembah stanovanjskih nepremičnin v ZDA, kaj hitro izteče v klavrno podobo sosesk, polnih izpraznjenih in propadajočih domov ter delavk in delavcev brez strehe nad glavo. Nazadnje so tudi študentke in študenti, ki jih neoliberalna ideologija prikazuje kot podjetnike, ki investirajo v svoj »človeški kapital«, preko uvajanja študentskih kreditov že med univerzitetnim študijem vpeti v mehanizme finančne eksploatacije, obenem pa same univerze vse bolj delujejo kot finančne korporacije. Zdi se, da je posledica neoliberalizma, kot je dejal David Harvey, »financializacija vsega«.

Ali si torej hipertrofijo finančnega sektorja v zadnjih desetletjih res lahko razlagamo z naraščajočim razkorakom med finančnim in »realnim« sektorjem? Gre pri procesu financializacije za golo anomalijo oziroma občasno disfunkcionalnost v funkcioniranju kapitalizma, ki so jo povzročile, od realnosti odtegnjene, iracionalne  finančne špekulacije – ali pa gre za sodobnemu kapitalizmu inherenten sistemski proces, s katerim prihaja preko finančnih mehanizmov, storitev in institucij do reorganizacije odnosov moči, rekompozicije razrednih odnosov in spremembe vse več razsežnosti družbenega življenja?

Začetek: 10. november 2011 ob 18. uri

Termin: vsak četrtek ob 18. uri, Klub Gromka – Metelkova mesto, Ljubljana