2013/14 – 17. letnik: Socializem

2013/14 – 17. letnik: Socializem

Delavsko-punkerska univerza v okviru svojega 17. letnika, vsak četrtek ob šestih vabi v Sindikalno Dvorano Stare Mestne Elektrarne – Elektro Ljubljana na ciklus četrtkovih predavanj z naslovom:

SOCIALIZEM

Prikazen socializma znova straši po Evropi. Po zlomu realsocialističnih režimov se je zdelo, da lahko o socializmu v najboljšem primeru govorimo kot o dobronamernem, a popolnoma zgrešenem eksperimentu, v najslabšem pa kot o totalitarnem zlu, ki mu z izjemo nacizma ni para v zgodovini. Vsak razumen človek je vedel, da realistične alternative kapitalizmu preprosto ni in da je treba njegove temne plati – periodične krize, imperialistične vojne, globalno revščino, onesnaževanje, odmiranje socialne države – sprejeti kot nujno zlo najmanj slabe med slabimi družbenimi ureditvami.

Bolj ko je bil vladajoči razred prepričan, da mu ne grozijo revolucionarne družbene spremembe, manj je bil pripravljen sprejeti kakršnekoli omejitve maksimiranja profitov. Druga za drugo so padale okoljske in socialne varovalke, ki so po drugi svetovni vojni vsaj večini prebivalcev razvitega sveta omogočale človeka vredno življenje. Socialdemokratske iluzije o možnostih obstoja reformiranega kapitalizma so se razblinile, nekdaj socialdemokratske stranke pa so prepevajoč uspešnico Margaret Thatcher »There is no alternative« opustile vse poskuse delovanja v navzkrižju z interesi kapitala.

Obnovitev povojnega modela kapitalizma s človeškim obrazom, kjer so obsežna državna regulacija ekonomije in redistributivne politike zagotavljale ekonomsko stabilnost in relativno materialno blagostanje delavskega razreda, je danes utopična. Kapitalizem nikoli ni bil premišljeno in uravnoteženo vzpostavljen red, temveč vedno rezultat soočenja antagonističnih sil: udejanjenje težnje po maksimizaciji profitov v razmerah vsakokratne stopnje razvitosti produkcijskih sil in znotraj meja, ki jih postavlja organizirano nasprotovanje kapitalu. Kapitalizem s človeškim obrazom je bil odziv na silo organiziranega delavstva, ki je tudi na Zahodu grozila z radikalno preobrazbo produkcijskega načina. Zaradi visoke profitne mere je kapital lahko pristal na materialne koncesije delavstvu, da bi preprečil delavski nadzor nad produkcijskim procesom, gospodarska rast pa je temeljila na nevzdržnem izkoriščanju naravnih virov.

Med temi pogoji, ki so omogočili nastanek socialne države, danes noben ni izpolnjen, prevlada neoliberalnih politik, ki jih je velika recesija še okrepila, pa je vsaj v okviru kapitalizma neizogibna. Vprašanje prihodnosti zato ni v tem, kako razširiti obseg regulacije ekonomije pod taktirko ozkega sloja državne tehnokracije, pač pa v tem, kako udejanjiti demokratično planiranje produkcije v skladu s človeškimi potrebami. Ne v tem, kako razširiti obseg redistribucije, ampak v tem, kako uvesti nadzor neposrednih producentov nad produkcijskim procesom. Vprašanje je enako tistemu, ki ga je Rosa Luxemburg zastavila leta 1918: socializem ali barbarstvo.

V 17. letniku Delavsko-punkerske univerze, naslovljenem »Socializem«, bomo proučili pogoje in okoliščine nastanka realsocializmov 20. stoletja – od oktobrske in »izgubljene« nemške revolucije do druge svetovne vojne in povojne blokovske polarizacije – pa tudi ekonomska protislovja nastalih sistemov, njihove različne razvojne dinamike in vzroke za propad. Izhajali bomo iz kritike politične ekonomije in historičnomaterialistične analize. Eno osrednjih vprašanj bo jugoslovanski model socializma, ki bo zahtevalo kritično ovrednotenje vzpostavitve in razvoja samoupravljanja, gibanja neuvrščenih, dolžniške krize. Toda socializem ni le ekonomsko-politični projekt, temveč družbenotransformativno emancipatorno gibanje. Zato je nujen tudi razmislek o politikah, ki jih je izvajal na ostalih področjih, na primer na področju emancipacije žensk, civilne družbe, urbanizma, stanovanjske in socialne politike. Ovrednotenje teh politik v historičnomaterialističnem okviru omogoča bolj poglobljeno razumevanje problematike in ponuja pogoje za iskanje rešitev. Ta dediščina prejšnjega sistema, ki je v nekaterih primerih zadnji branik socialne države, počasi izginja v vztrajnih napadih neoliberalne države. Rrazprave o pogojih in izzivih izgradnje novega participatornega in demokratičnega modela socializma bodo tako tudi na podlagi teh refleksij osredotočene na vprašanja ekonomske demokracije, zadružništva, progresivne socialne politike, socializacije bank, demokratizacije družbenih podsistemov in možnosti internacionalne socialistične politike.

Začetek: 14. november 2013 ob 18. uri
Termin: vsak četrtek ob 18. uri
Lokacija: Sindikalna dvorana Stare mestne Elektrarne – Elektro Ljubljana (vhod Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, Slomškova 18)