Martin Luther King ml. (15.1.1929 – 4.4.1968)

Martin Luther King ml. (15.1.1929 – 4.4.1968)

Martin Luther King mlajši, ameriški baptistični duhovnik, črnski aktivist in borec za državljanske pravice, rojen 15. januarja leta 1929 v Atlanti, ustreljen 4. aprila leta 1968 v Memphisu. Rojen kot Michael King je svoje svetovno znano ime dobil šele pri petih letih, ko mu ga je spremenil njegov oče. King se je vpisal v kolidž že pri petnajstih, ne da bi formalno zaključil srednjo šolo, saj je kot izjemno hitro razvijajoč učenec preskočil več razredov. Leta 1948 je diplomiral iz sociologije, do leta 1955 pa je zaključil še magistrski in doktorski študij s področja teologije. Njegov epohalni aktivizem in politično progresivnost sta močno zaznamovali doktrini Jezusa Kristusa (ljubite svoje sovražnike) in Mahatme Gandija (nenasilni odpor).

Javnosti je postal poznan sredi petdesetih, ko je bila v Montgomeryju aretirana Rosa Parks, ker je sedela v belcem namenjenem predelu avtobusa in se tudi po opozorilu voznika ni želela umakniti. Takrat je King vodil organizirani bojkot avtobusov, ki je trajal več kot leto dni in ki se je končal z razveljavitvijo rasne segregacije na vseh avtobusih v Montgomeryju. Več let kasneje, v jeseni leta 1963, je FBI na ukaz Roberta Kennedyja – zaradi domnevnih povezav s komunisti – Kingu začel prisluškovati. V šestdesetih je King organiziral in vodil več pohodov, kjer so udeleženci zahtevali volilno pravico za črnsko prebivalstvo, odpravo segregacije in druge osnovne državljanske pravice.  Večino zahtev so si uspešno izborili v letih 1964-65, ko je zakonodajno telo uradno odpravilo neenake pogoje za volilno registracijo in rasno segregacijo v šolah, na delovnih mestih in v drugih javnih prostorih. Leta 1964 je dobil Nobelovo nagrado za mir.

King je bil odkrit in oster nasprotnik vietnamske vojne, za katero je med drugim dejal, da odvrača pozornost od gibanja za državljanske pravice in da je kolonialistična. Vojno je povezal tudi z ekonomsko nepravičnostjo in v oči bijočo neenako distribucijo bogastva, za kateri so bili po njegovem mnenju odgovorni zahodni kapitalisti, ki so zaradi profitnega motiva izčrpavali Azijo, Afriko in Južno Ameriko brez ozira na izboljšanje socialnega položaja držav. Vojni je nasprotoval tudi zato, ker je trošila finančna sredstva, ki bi jih lahko namenili krepitvi socialne blaginje v ZDA – kongres je namreč zapravljal vse več za vojno in vse manj za programe proti revščini.

Kingove javne nastope je bilo težko eksplicitno povezati s komunističnimi idejami tistega časa, saj je besede ravno zaradi neprestane gonje proti komunistom izbiral pazljivo. Vseeno pa je v zasebnem življenju odkrito kritiziral kapitalizem in podpiral idejo demokratičnega socializma. V nekem govoru je dejal naslednje: »Nekaj je narobe s kapitalizmom. Obstajati mora boljša distribucija bogastva in mogoče se mora Amerika premakniti v smeri demokratičnega socializma.«

Aktivista nenasilnega odpora in neomajnega borca za človekove pravice so vse življenje spremljale grožnje s smrtjo, doživel in preživel pa je celo več resnih poskusov atentatov. 4. aprila leta 1968 je Kinga, ki je stal na balkonu motela, v katerem je prenočil, umoril rasist in večkrat aretirani tat James Earl Ray.

Leave a Reply