Martina Malešič – Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma

Martina Malešič – Slovenska stanovanjska gradnja v času socializma

Slovenska naselja so bila med 2. svetovno vojno hudo poškodovana, mnoga požgana, pomembnejša industrijska mesta pa bombardirana. Uničenih je bilo več kot 46.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, poleg njih pa še številne železniške proge, ceste, mostovi in električna napeljava. Vojna škoda je še povečala že obstoječe pomanjkanje stanovanj, ki je izviralo iz predvojnega časa, ko za delavska stanovanja ni bilo dobro poskrbljeno. Temu sta pripomogli še deagrarizacija in intenzivna industrializacija, ki sta povzročili velik pritok ljudi s podeželja v mesta. Vse to je spodbudilo intenzivnejšo gradnjo stanovanj, ustreznejše urejanje stanovanjskih razmerjih in novo uveljavitev inštituta stanovanjskih pravic. Obnova stanovanjskega fonda in izboljšanje stanovanjskih razmer z namenom, da bi bilo stanovanje dostopno vsakomur, je bila eno izmed prednostnih nalog socialnega programa jugoslovanske socialistične ureditve.

Državno vodena stanovanj­ska gradnja iz časa socializma je dodobra zaznamovala podobo in značaj jugoslovanskih naselij. V Sloveniji tako še danes 40 % obstoječe večstanovanjske gradnje predstavljajo stavbe, ki so bile zgrajene med letoma 1946 in 1985. Stanovanjska naselja iz časa modernizma se sicer danes v večini primerov kažejo v klavrni podobi nezadostnih bivanjskih standardov, neprimernih prenov, slabega vzdrževanja, prevelike gostote prebivalstva in pomanjkanja parkirnih površin. Kljub temu pa še vedno ohranjajo sled izjemno naprednega obdobja v razvoju slovenske kolektivne stanovanjske arhitekture, ki se kaže v nespornih kvalitetah, kakršne so veliki odprti prostori med bloki, bogato zelenje, inovativne gradbene tehnologije, pestre stanovanjske tipologije in premišljeni tlorisi stanovanj.

Predavanje se bo osredotočilo na slovensko stanovanjsko gradnjo iz obdobja od konca 2. svetovne vojne do konca množične stanovanjske gradnje in upada obsežne družbene stanovanjske gradnje z začetka osemdesetih let. Kronološko bo prikazan razvoj stanovanjske gradnje ob izbranih primerih, vzporedno z vpogledom na različna področja, ki so bistveno vplivala na njen potek. Med temi so oblikovanje in organizacija stanovanjske politike, način poselitve, bivanjski standard, razvoj gradbeništva, vloga arhitektov pri načrtovanju in oblikovanju stanovanj in arhitekturna teorija. Slovenski primer bo predstavljen v ožjem, jugoslovanskem, in širšem, evropskem kontekstu. 

Martina Malešič je raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, dejavna v več strokovnih organizacijah. Njeno področje raziskovanja je slovenska arhitektura, oblikovanje in urbanizem 20. stoletja.

Leave a Reply