Matej Bor (14.4.1913 – 29.9.1993)

Matej Bor (14.4.1913 – 29.9.1993)

Matej Bor, eden najpomembnejših literarnih glasov partizanskih bojev, rojen 14. aprila 1913 v bližini Nove Gorice kot Vladimir Pavšič in umrl v Ljubljani, 29. septembra 1993. Ob pogostih selitvah v mladosti se je v gimnazijskih letih začel ukvarjati z literarnim ustvarjanjem, med študijem je objavljal tudi polemične politične članke, a se je po diplomi iz slavistike pred drugo svetovno vojno uveljavil predvsem kot literarni kritik. Ob okupaciji leta 1941 se je znašel v Ljubljani.

Njegova redko objavljena mladostna poezija je bila zelo intimistične narave, a je ob začetku druge svetovne vojne spregovoril s popolnoma novim pesniškim glasom. Zavedal se je odgovornosti pisatelja do svojega časa in je v nekem svojem eseju zapisal, da vsaka beseda, kjerkoli je izgovorjena, lahko vpliva na usodo sveta. V okupirani Ljubljani je začela nastajati prva pesniška zbirka, v kateri je jasno artikuliral težnje partizanskega upora. Pozimi se je za krajši čas pridružil turjaški četi, ta izkušnja pa je še bolj utrdila njegovo držo in navdahnila mnogo novonastalih pesmi. Med drugimi tudi Hej brigade, ki je kmalu postala ljudska himna partizanskega upora.

Zbirka pesmi Previharimo viharje je izšla leta 1942, zaradi strahu pred okupatorjevim povračilom pod psevdonimom Matej Bor – to ime je postalo slavnejše in ga je spremljalo do konca življenja. Zbirka Previharimo viharje ni imela le izjemne vsebinske moči, temveč tudi velik simbolni naboj, saj je šlo za prvo ilegalno izdajo pesmi v okupirani Evropi. Namesto honorarja je zanjo prejel deset v usnje vezanih izvodov, kasneje pa je zapisal, da je bil od vseh honorarjev lepši odmev njegovih pesmi med ljudmi.

Druga pesniška zbirka z naslovom Pesmi je bila bolj intimna, saj jo je poleg izkušnje osvobodilnega boja zaznamovala tudi smrt žene in soborke Erne Jamar, ki so jo leta 1943 ubili domobranci. Ti so uničili tudi ilegalno tiskarno na Gorenjskem in s tem skoraj celotno naklado Pesmi.

Po vojni je Pavšič zasedal mnogo kulturniških funkcij, med drugim je bil minister za prosveto, predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije in ravnatelj ljubljanske Drame. Poleg pesniškega opusa, ki je po prvih dveh zbirkah postajal vse bolj intimističen, je njegovo literarno ustvarjanje zaznamovala dramatika, pisal pa je tudi za otroke. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Bil je plodovit vsestranski literarni in kritiški ustvarjalec; med drugim je prevedel tudi 18 Shakespearovih dram.

Comments are closed.