Miroslav Stanojević: Sindikati in fleksibilizacija trga delovne sile v Sloveniji – sektorske razlike

Medsektorske primerjave režimov zaposlovanja in zaposlitvenih razmerij razkrivajo močne razlike med sektorjem “tržnih storitev” in “industrijo”. V sektorju tržnih storitev je opazna nagla širitev praks, ki se (manj ali več) ujemajo z idealnim tipom “tržne prožnosti”: pojav ekstremne numerične prožnosti – močnega omejevanje števila zaposlenih na eni, ter močan val novega, praviloma nestandardnega / prekarnega zaposlovanja, na drugi strani; dvojni pritisk na zaposlene: grožnja izgube zaposlitve, ki se kombinira z novim nestandardnim zaposlovanjem; temu ustreza nizka stopnja sindikaliziranosti in/ali odsotnost sindikatov.

V sektorju industrije je ta tip prožnosti manj poudarjen. V tem sektorju se praviloma kolektivizirajo interesi ‚lastnikov‘ neprenosljivih znanj oz. polivalentnih delavcev. Rezultat kolektivizacije teh interesov je podjetniški sindikalizem.

Če je podjetniški sindikat omejen na vsakdanjo zaščito interesov te skupine delavcev, potem dodatno spodbuja nadaljnjo segmentacijo (internega in eksternega) trga dela; če pa je vpet v širšo sindikalno organizacijsko strukturo, ob tem pa tudi podprt z ustreznim institucionalnim kontekstom (npr. sistem inkluzivnih kolektivnih pogajanj), potem lahko ima določene de-segmentacijske učinke na trgu dela.

Dr. MIROSLAV STANOJEVIĆ, redni profesor na FDV, raziskovalec zgodovine sindikalnega gibanja, sociologije dela in industrijskih odnosov.

Comments are closed.