Nelson Mandela (18.7.1918 – 5.12.2013)

Nelson Mandela (18.7.1918 – 5.12.2013)

Nelson Mandela, prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike (JAR), ikona boja proti rasizmu, zagovornik enakih možnosti, goreč nasprotnik režimskega zatiranja in prejemnik Nobelove nagrade za mir leta 1993, rojen 18. julija 1918 v Mvezu in umrl 5. decembra 2013 v Johannesburgu. Oče naroda, kot ga kličejo v Južnoafriški republiki, se je od srede štiridesetih in vse do srede devetdesetih kot viden član Afriškega narodnega kongresa (ANC) boril proti institucionalizirani nadvladi bele rase – apartheidu.

ANC predstavlja zgodovinsko zavezništvo narodnoosvobodilne politike z južnoafriškimi komunisti (SACP) in zvezo sindikatov (COSATU). Leta 1955 je več tisoč prostovoljcev ANC med ljudstvom zbiralo zahteve za politične spremembe v državi, ki so jih na narodnem kongresu ljudstva soglasno zapisali v Listino svoboščin. V njej so poleg enakih političnih in pravnih pravic zahtevali nacionalizacijo naravnih bogastev, bank in industrije, pravično razdelitev zemlje in močno socialno državo, ki bo vsakemu državljanu nudila brezplačno šolstvo, zdravstvo, bivališče in socialno varstvo. Po letih bojev, ki so obsegali stavke, bojkote, proteste in peticije, na katere je rasistični režim odgovarjal s stopnjevanjem nasilja in uzakonjeno segregacijo, je Mandela soustanovil oboroženo krilo ANC, ki je boj nadaljevala s sabotažami in oboroženimi akcijami. Po prijetju leta 1962 je bil obsojen na dosmrtni zapor, iz katerega so ga izpustili šele leta 1990 v obdobju tranzicije JAR v parlamentarno demokracijo. Mandela je z ANC leta 1994 prepričljivo zmagal na prvih demokratičnih predsedniških in parlamentarnih volitvah. V državi, kjer je slaba polovica prebivalstva živela pod pragom revščine, je ANC izdatno okrepil socialne transferje in pripravil serijo projektov za izgradnjo komunalne infrastrukture in bivališč za najrevnejše. ANC je nadaljevala z bolj ali manj prepričljivimi zmagami na vseh naslednjih volitvah vse do današnjega dneva.

Po drugi strani so številne točke Listine svoboščin, od agrarne reforme do brezplačnega zdravstva in visokega šolstva navkljub praktično absolutni oblasti ANC v zadnjih dvajsetih letih, ostale neuresničene. Prav tako se niso lotili nacionalizacije industrije in obsežnih naravnih bogastev (med drugim petina celotnega svetovnega kopa zlata), na katerih se še danes napajajo mednarodne korporacije, ki so v preteklosti podpirale apartheidovski režim in sodelovale v trgovini s krvavimi diamanti. Tako Južnoafriška republika dandanes ostaja država z drugo največjo neenakostjo na svetu, v kateri več kot 35% prebivalstva živi pod pragom revščine. Mandela se je sicer iz politike umaknil leta 1999, vendar je obdobje Južnoafriške republike po apartheidu grenak opomin, da se boj za ljudske pravice, ki jih tako dobro povzema Listina svoboščin, ne konča z osvojitvijo oblasti – takrat se pravi boj za ljudsko demokracijo šele začne.

Comments are closed.