Sašo Slaček – MacBridovo poročilo 34 let pozneje

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so predvsem na pobudo gibanja neuvrščenih v okviru UNESCA potekale razprave o Novi svetovni komunikacijski in informacijski ureditvi. V okviru UNESCA vzpostavljena MacBridova komisija je v svojem poročilu »Many voices, one world« (Številni glasovi, en svet) izpostavila podrejen položaj perifernih držav v mednarodnih informacijskih tokovih in pri dostopu do komunikacijske infrastrukture ter predlagala obširno regulacijo za odpravo teh nesorazmerij. Takšno pojmovanje komuniciranja je bilo v ostrem nasprotju s predstavami neoliberalnih vlad držav centra, ki so informacije razumele kot zgolj blago in so temu ustrezno tudi predlaganim posegom v »svoboden« trg informacij nasprotovale, saj naj bi kršile svobodo izražanja. Zato sta Velika Britanija pod vodstvom Margaret Thatcher in ZDA pod vodstvom Ronalda Reagana v letih 1983 in 1984 protestno izstopili iz UNESCA. Dejansko uresničena svetovna komunikacijska in informacijska ureditev je bila nasprotna od tiste, ki jo je zagovarjala MacBridova komisija: zaščita interesov velikih korporacij ter odpiranje in koloniziranje perifernih trgov so še poglobili nesorazmerja med centrom in periferijo in komunikacijske pravice utrdili kot privilegij kapitala, ne kot posameznikovo pravico.

V predavanju bom predstavil ključne ugotovitve in predloge MacBridove komisije ter jih umestil v zgodovinski konktekst in aktualiziral z najpomembnejšimi sodobnimi trendi.

Sašo Slaček je raziskovalec na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja FDV, član IDŠ in IDS.

Comments are closed.