Bralni seminar – Vrednostna kritika

Karl Marx je nedvomno bil in še vedno je kontroverzen avtor. Kot dokaz te drzne teze bi nemara lahko navedli, kako je njegovo delo zaplodilo bogato tradicijo kritične teorije, mnoge politične boje, delavska gibanja, revolucije, režime ipd. Toda če se spustimo v zgodovini manj razvidno polje produkcije marksistične teorije – tam Marx kontroverz, razburjenja in polariziranih stališč ni sprožal z udarno dikcijo Komunističnega manifesta, temveč veliko bolj z enigmatičnimi pojmovnimi izpeljavami, zapisanimi na prvih nekajdesetih straneh Kapitala.

Ta del Marxovega opusa, povezan s pojmi blagovne in vrednostne forme, blagovnega fetišizma, abstraktnega dela in časa, je bil na eni strani kritiziran – najbolj znan kritik je Louis Althusser – kot obskuren in odvečen, kot moment, kjer je Marxa še zadnjič obsedel duh heglovstva in ga zapeljal v zagatne konceptualne konstrukcije in proč od treznih historičnomaterialističnih analiz. Toda na drugi strani najdemo vrsto marksističnih teoretikov, ki so Marxa tu brali bolj naklonjeno ter v vrednostni formi in z njo povezanih temah prepoznavali enega Marxovih ključnih teoretskih uvidov oziroma inovacij. Tu praviloma najdemo avtorje s filozofskim ozadjem in pristopom, ki so Marxove heglovske momente bolj afirmirali kakor izganjali.

Ta drugi tip branja je tisti, ki mu je namenjen naš seminar: posvetili se bomo nizu avtorjev, ki jih lahko zasilno združimo pod imenom vrednostna kritika. Tu bi namreč zaradi časovne in geografske razpršenosti avtorjev le stežka govorili o enotni teoretski šoli oziroma struji (ime vrednostna kritikaWertkritik, strogo vzeto, izhaja iz šole sodobnejših nemških marksistov z nedavno preminulim Robertom Kurzem na čelu). Prej gre za to, da je Marxova koncepcija vrednostne forme delovala kot stalna točka atrakcije, ki ni nehala zbujati teoretskega interesa in služiti kot izhodišče za nova produktivna konceptualna razvitja.

Zasnove vrednostne kritike tako najdemo v samih začetkih t.i. zahodnega marksizma, pri Lukácsu in Korschu, v pravni teoriji pri Pashukanisu, v politični ekonomiji pri Rubinu. V sodobnem marksizmu to tradicijo gojijo avtorji, med katerimi so Moishe Postone, Chris Arthur, Werner Bonefeld, Tony Smith idr. Zaradi te raznoličnosti lahko na tem mestu le na zelo splošni ravni nakažemo, kaj je pravzaprav skupno avtorjem tradicije vrednostne kritike: verjetno bi se vsi strinjali, da se Marx tu giblje na neki temeljni ravni; na ravni, ki v nekem smislu pripravlja in pogojuje Marxove pozitivne sociološke, ekonomske ali zgodovinopisne znanstvene prispevke. Z analizo pojmov blaga in vrednosti Marx analizira bistvene načine družbenega povezovanja v kapitalističnih družbah. Kapitalizma ne opisuje, temveč razkriva njegov konceptualni ustroj.

Veteranom bralnih krožkov Kapitala verjetno ni neznana izkušnja, da, ambicioznim ciljem navkljub, branje nekako ne steče in se le stežka – če sploh – prebije čez spolzek teren prvih poglavij. Specifika letošnjega seminarja pa je v tem, da tega terena niti ne nameravamo zapustiti – seveda pa bomo pozornost razširili na vsaj okvirno reprezentativen izbor avtorjev vrednostnokritične tradicije.

Seminar bo potekal vsako drugo sredo ob 18. uri v knjižnici Mirovnega inštituta. Uvodno srečanje bo 21. 11. 2012 – izjemoma ob 19. uri. Na krožek se lahko prijavite na e-naslovu dpu@mail.mirovni-institut.si. Edini pogoj za udeležbo je sprotno branje literature, prijava pa je koristna, saj se z njo umestite na e-seznam za sprotno obveščanje o tehničnih in vsebinskih podrobnostih.

 

PREDVIDENA LITERATURA:

Karl Marx, Kapital, 1. zv., 1. pogl.;
Georg Lukács, Zgodovina in razredna zavest;
Isaac Ilich Rubin, Marx’s Theories of Value;
Evgeny Pašukanis, General Theory of Law and Marxism;
Moishe Postone, Time, Labour and Social Domination;
W. F. Haug, H. G. Backhaus, A. Sohn-Rethel, R. Dunajevska, M. Heinrich, W. Bonefeld, T.
Smith, P. Murray, K. Psychopedis, C. Arthur idr.

Nosilca seminarja: Anej Korsika, Martin Hergouth
Začetek: sreda, 21. 11. 2012, ob 19. uri
Prijave: info@delavske-studije.si

NASVIDENJE V NASLEDNJI REVOLUCIJI!