Simpozij o socializaciji bančnega sektorja in javnem dolgu

Simpozij o socializaciji bančnega sektorja in javnem dolgu

Leta 2008 je svetovno gospodarstvo prizadela sistemska kriza kapitalizma, ki je po svojih uničujočih učinkih primerljiva z veliko depresijo iz let 1929-1933. Začela se je z zlomom trga drugorazrednih hipotekarnih posojil v ZDA in se v obliki krize likvidnosti bančnega sektorja hitro razširila po celotnem svetu. Sledil je intenziven padec gospodarske aktivnosti, ki je države središča in obrobja svetovnega kapitalističnega sistema privedel v hudo recesijo. Tedaj se je kar najjasneje pokazalo, da kapitalistične banke, prepuščene zasledovanju profitnega motiva in odtegnjene od demokratičnega nadzora državljanov, delujejo v nasprotju z interesi delovnih ljudi in negativno vplivajo na stabilnost svetovnega gospodarstva. Države povsod po svetu so se bile na krizo prisiljene odzvati z obsežnimi dokapitalizacijami bank z javnim denarjem. Račun za reševanje bančnega sistema je bil izstavljen državljanom, medtem ko je bilo bankam dopuščeno, da s svojim poslovanjem nadaljujejo po starem.

Posledica reševanja bank so bili visoki javnofinančni primanjkljaji številnih držav. Hkrati je zaradi znatnega padca gospodarske aktivnosti in hitre rasti nezaposlenosti prišlo do padca davčnih prihodkov in porasta izdatkov držav, kar je ustvarilo dodaten pritisk na proračune držav. Kapitalistična kriza se je tako prevesila v dolžniško krizo, ki je najbolj prizadela najšibkejše države, kot so države iz obrobja evrskega območja. Kapitalistične države so stroške dolžniške krize, z uvajanjem varčevalnih ukrepov in strukturnih ukrepov, prevalile na delovne ljudi. A varčevalni ukrepi so se izkazali za nezadostne pri reševanju dolžniških kriz, saj v obrobnih državah evrskega območja javni dolgovi kljub letom varčevanja še vedno naraščajo.

Na simpoziju bomo obravnavali vprašanje vzrokov in medsebojne prepletenosti bančnih in dolžniških kriz v državah na obrobju evrskega območja. Podrobneje se bomo posvetili specifikam bančne in dolžniške krize v Sloveniji. Nato bomo naslovili vprašanji reforme bančnega sistema in alternativnih načinov reševanja dolžniške krize v evrskem območju in v Sloveniji. Osnovni namen simpozija pa bo izdelati programski dokument, ki bo vseboval konkretne predloge za socializacijo bančnega sistema in rešitev dolžniške krize v Sloveniji.

URNIK:
Petek 14.3.
11:00 – 12:00 – Tiskovna konferenca
Nastopajoči: Dimitris Liakos, Philipp Hersel, Mick Brooks, Michael Roberts (2 – 3 min izjave)
Moderator: Rok Kogej
13:30 – Kosilo
14:30 – 16:30 – Delavnica I. Vzroki bančne in dolžniške krize na periferiji evrskega območja in v Sloveniji.
Kratke predstavitve (10-15 min): Mislav Žitko, Sašo Furlan
Moderator: Sašo Furlan
17:00 – 19:00 – Delavnica II. Kako socializirati bančni sektor v Sloveniji.
Kratke predstavitve (10-15 min): Philipp Hersel, Michael Roberts
Moderator: Marko Kržan
19:30 – Večerja

Sobota 15.3.
11:00 – 13:00 – Delavnica III. Kako rešiti problem javnega dolga v Sloveniji.
Kratke predstavitve (10-15 min): Mick Brooks, Dimitris Liakos
Moderator: Sašo Furlan
13:30 – Kosilo
14:30 – 17:00 – Delavnica IV. Kolektivno delo na programskem dokumentu

Leave a Reply